(BRANJE) O svobodi, zarotah in cepljenju

Čeprav so bile države, kot so Izrael, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Združene države Amerike, doslej zelo uspešne pri cepljenju proti covidu-19, ostaja nezaupanje v cepljenje pereč problem. Nasprotovanje cepivom je v ZDA že prekrižalo načrte predsednika Joeja Bidna, da bi do 4. julija vsaj 70 odstotkov Američanov prejelo vsaj en odmerek cepiva. Anketa televizijske mreže CNN, opravljena aprila letos, je pokazala, da se približno 26 odstotkov vprašanih sploh ne namerava cepiti. Ta številka pomeni resno težavo, zlasti če upoštevamo, da lahko pandemijo enkrat za vselej ustavimo samo, če dosežemo skorajda popolno precepljenost. Če bi na primer bili v prihodnosti prevladujoči sevi covida-19 tako nalezljivi, kot so ošpice, bi lahko tako imenovano čredno imunost dosegli zgolj pod pogojem, da bi bilo proti bolezni imunih vsaj 94 odstotkov prebivalstva.{infobox-quote_full}166892{/infobox-quote_full}

Glede na takšne okoliščine bi se lahko oblikovalci politik začeli poigravati z mislijo, da bi zatrli skepso do cepiv, ki jo v veliki meri podžigajo teorije zarote. Privrženci teh teorij nevarnosti ne vidijo v covidu-19, pač pa v Billu Gatesu, ki nam želi s cepivi v možgane vsaditi mikročipe.

Toda ali ne sodijo tudi teorije zarote pod okrilje svobode govora? V zvezi s tem je angleški filozof John Stuart Mill v knjigi O svobodi ponudil dva argumenta: prvič, večja verjetnost je, da bodo tisti z zmotnimi prepričanji ta opustili, če bodo sodelovali v svobodni izmenjavi idej. In drugič, z odločnim in zavzetim izpodbijanjem resničnih prepričanj preprečimo, da bi ta postala nekritično sprejeti predsodki ali dogma.{api_embed_photo_L30}688340{/api_embed_photo_L30}

V resnici teoretiki zarote redko spremenijo mnenje zaradi svobodne razprave. Teorije zarote so namreč tako rekoč "samotesnilne", kar pomeni, da novi podatki, ki teorijo postavljajo pod dvom, na koncu celo sami služijo kot dokaz njene pravilnosti. Če boste privrženca teorije zarote, ki pravi, da je napad na newyorška dvojčka 11. septembra 2001 priredila ameriška vlada, poskušali prepričati, da je šlo dejansko za teroristično dejanje, bo najverjetneje potarnal, da so tudi vam oprali možgane, nato pa vas bo napotil k branju tega ali onega poročila ali k ogledu dokumentarnega filma, ki vam bo pokazal, da je uradna različica zgodovine laž. Ključno si je zapomniti, da teoretiki zarote resnično verjamejo, da svet vodi majhna, skrivna skupina ljudi. To je njihovo izhodišče, zato ni nič čudnega, da vsako novo informacijo razumejo kot potrditev tega nazora.

Naj torej utišamo teoretike zarot, zato da omogočimo racionalno izmenjavo idej? Mill, ki je nasprotoval vsem oblikam cenzure, je trdil, da je takšno javno posredovanje upravičeno zgolj, če upošteva tako imenovano načelo škode. V delu O svobodi je zapisal, da je "upravičeno uporabiti moč na katerem koli članu civilizirane skupnosti proti njegovi volji edinole z namenom, da preprečimo oškodovanje drugih ljudi".

Mnoge teorije zarote same po sebi ne kršijo Millovega načela. Prepričanja, kot na primer to, da so nezemljani pristali v Roswellu v Novi Mehiki ali da nismo nikoli šli na Luno, nikomur ne škodijo. Seveda pa lahko sicer neškodljive teorije zarote spodbujajo ljudi k škodljivemu ravnanju, kot na primer v Združenem kraljestvu, kjer so vandali zažigali oddajnike 5G, ker so bili prepričani, da ti širijo covid-19. A teorije zarote so lahko tudi neposredno škodljive, zlasti kadar se pojavljajo v povezavi z antisemitizmom. Morda ni važno, da britanski teoretik zarote David Icke verjame, da svetu vladajo kuščarji, je pa še kako važno, da napada "sioniste Rothschild". Vsaj odkar je caristična tajna služba izdelala fiktivni protijudovski pamflet Protokoli sionskih modrecev, predstavljajo judje idealnega grešnega kozla za zarotniške teoretike, kar pojasnjuje, zakaj so ljudje, kot je George Soros, vse do danes osrednje figure v teorijah zarote in vedno znova tarče groženj in obrekovanja.

Prav tako je bilo med tistimi, ki so 6. januarja 2021 vdrli v ameriški kongres, veliko privržencev teorije QAnon, po kateri naj bi bili Barack Obama, Hillary Clinton in Soros člani satanistične pedofilske zločinske združbe, ki trguje z otroki. V tem primeru imajo ZDA številne pravne ukrepe, ki obravnavajo negativne posledice teorij zarote, kot so denimo zakoni o kršenju javnega reda in miru. Toda tudi ti zakoni so namenjeni kaznovanju posameznikovih dejanj, ne pa njegovih prepričanj. Pri vprašanju nezaupanja v cepljenje ni problem, da je neka oseba prepričana, da ji želi Gates v možgane vsaditi mikročip. Problem nastane takrat, ko se ta oseba ne cepi. Kaj, če sploh kaj, pa lahko vlada stori glede tega?

Dokazi iz Združenega kraljestva kažejo, da dvom o cepivih upada s tem, ko se veča število cepljenih. Lani poleti je bil v ZDA in v Združenem kraljestvu podoben delež prebivalstva nenaklonjen cepljenju. Odtlej je odstotek dvomljivcev med Britanci strmo upadel, obenem pa so po deležu cepljenih celo prehiteli Američane. Možna razlaga je, da več ljudi ko se cepi, več ljudi vidi, da je vse v redu, in se še sami odločijo za cepljenje.

Najboljši način, da ustvarimo takšen uspešen cikel, torej ni cenzuriranje teorij zarote, temveč cepljenje čim večjega števila ljudi, s čimer bomo pokazali, da so cepiva resnično varna in učinkovita. S tem, ko poskušamo utišati zmotna prepričanja, zgolj gremo na roko tistim, ki trdijo, da jih vlada preganja.

Za tiste, ki se ne glede na vse še vedno ne bodo cepili, utegne biti edina rešitev uvedba obveznega cepljenja, zlasti če bo državam še dosti manjkalo do čredne imunosti. Spričo pogubnih posledic, ki jih lahko ima delta različica covida-19 v skupnostih z manjšim deležem precepljenosti, bi to bila čisto prava aplikacija Millovega načela škode, se pravi, da bi na ta način preprečili, da bi bili drugi ljudje oškodovani.

Kot je opazoval Mill, so lahko prepričanja popolnoma neresnična, delno resnična ali popolnoma resnična. Ko govorimo o teorijah zarote, ne smemo pozabiti, da se v njih pogosto skriva kanček resnice ali pa vsaj izhajajo iz legitimne želje po uporu proti elitnemu konsenzu. Ne, Bill Gates ne želi nadzirati naših misli z mikročipom, po drugi strani pa je popolnoma razumljivo, da nas skrbi, da imajo dandanes tehnološki velikani pretiran vpliv na naš način razmišljanja.

Prav raziskovanje takšnih nians je imel Mill v mislih, ko je zagovarjal zavzeto javno izpodbijanje resničnih prepričanj. Četudi bomo prej ali slej morda premagali pandemijo, se bo boj za kritično razmišljanje nadaljeval.