Čas za zamenjavo vlade. Danes rabimo neenotnost

Ena od stalnic slovenske politike je zahteva po združevanju in povezovanju nepovezanih in nasprotujočih si socialnih enot. Ta zahteva se stalno ponavlja pri najrazličnejših akterjih. Njen veliki mojster je Pahor. Ki ob vsaki priliki poziva k enotnosti.
Za Pahorja in za politično elito in za vse, ki imajo v naši družbi moč, je seveda ključno, da zmanjšujejo socialne konflikte. Zato je pozivanje k povezovanju in enotnosti zanje preživetveno nujno.
To pa ne velja samo za vladajoče v slovenski družbi. Ampak za vladajoče nasploh. Ena redkih stvari, ki ji je kapital pripravljen podrediti svojo brezobzirnost in pogoltnost po profitu, je socialni mir. Kot potrjuje zgodovina, je kapital to pripravljen tudi plačati. Če kdo od njega to zahteva. Brez zahteve kapital ne plača nič. Niti ficka.

Vse zunanje je sovražno

Drugi razlog za stalno prisotnost zahteve po povezovanju je zgodovinsko vzpostavljena slovenska socialna in kulturna tirnica. Ker ta deluje po logiki domačijskega produkcijskega načina, je zanjo kot ena ključnih konstitutivnih lastnosti značilna logika cepitve. Domačijske enote namreč lahko delujejo samo, če so dovolj majhne. Če se povečajo, to lahko onemogoči njihovo delovanje. Zato se cepijo na več manjših enot.
Hkrati pa je za domačijske enote značilno tudi to, da so zmožne povezovanja samo znotraj lastnega malega domačijskega socialnega sveta. Vse, kar je zunaj tega, je sovražno. Ogrožujoče. Z zunanjim se domačijska socialna enota ne povezuje. Z zunanjim je v konfliktu.
Ker so domačijske enote po logiki svojega delovanja v konfliktu z drugimi domačijskimi enotami in ker ne zmorejo presegati svojih partikularnih interesov in se povezovati za doseganje širših socialnih interesov — kar lahko dnevno opazujemo tudi med pandemijo —, so pozivi k povezovanju in preseganju razlik med njimi pogosto smiselni. Celo nujni.

Mojster preživetja

A to ne velja za pozive k enotni podpori, ki si jo želi sedanja vlade. Ti pozivi so stalnica od prvega dne njenega delovanja. Ki so se zdaj, ko obstaja nevarnost, da bi vsaj nekateri poslanci SMC opravili svojo državljansko dolžnost in odtegnili podporo vladi, še okrepili.
Te pozive dnevno ponavlja ena od štirih najbolj nevarnih slovenskih političnih pojav. Minister Počivalšek. Počivalšek je na videz mojster preživetja. Udejanjanja lastnih partikularnih interesov. In prakticiranja asocialnosti, ki je s tem povezana. Pa tudi sicer. Ne samo v trenutni situaciji, ko vladi grozi konstruktivna nezaupnica.
Je pa v trenutni situaciji to svoje delovanje še okrepil. In »utemeljil«. Z ugotovitvijo, da zdaj, v času zdravstvene krize, ni čas za menjavanje vlade. Zdaj je čas za povezovanje.
Ob tej argumentaciji gre človeku na smeh. Težko je najti politika, ki tako slabo skriva lastne koristi in interese za hipotetični družbeni blagor, kot to počne Počivalšek.

Katere logike se moramo bati

Njegovega govorjenja ne jemati resno bi zato bila napaka. Logika, da med korono ni čas za zamenjavo vlade, je namreč logika, ki se je moramo bati. Predvsem zato, ker s krizo utemeljuje nujnost po podpori sedanji vladi.
Kot pogosto tudi druge argumente je tudi tega treba brati obratno, če ga hočemo razumeti.
Da poenostavim: če kdo trdi, da kriza ni čas za zamenjavo vlade, to pomeni tudi to, da dokler je kriza, vlade ne smemo zamenjavati. Pa tudi to, da mora vlada — če hoče obstati — s svojim delovanjem ustvarjati krizo kot pogoj svojega obstoja.
S tem pridemo do dejstva, na katerega opozarjam že od začetka pandemije: da sedanja vlada izrablja korono za ustvarjanje kriznih razmer, ki so argument za nenasprotovanje vladi.
Vzpostavitev te logike pomeni, da mora sedanja vlada za lastni obstoj krizo ustvarjati in reproducirati. In to tudi počne. Med drugim z neuspešnim protikoronskim delovanjem.

Krizne razmere krepijo vladajoče

Dokler bomo imeli sedanjo vlado, bomo stalno živeli v kriznih razmerah. Ker jih bo vlada ustvarjala. Zato se s sedanjo vlado ne bomo izkopali iz korona krize. Če se hočemo vsaj začeti izkopavati iz pandemije in siceršnje socialne in moralne krize, v kateri je slovenska družba znašla, moramo nujno zamenjati vlado.
Tega se očitno zaveda velik del Slovencev. Če vprašate državljanke in državljane, bi sedanjo vlado v skladu z delovanjem neposredne demokracije takoj odstavili.
Zdi pa se, da se tega ne zavedajo poslanci. Ti imajo pred očmi samo osebne interese. V imenu katerih so pripravljeni podpirati ustvarjanje kriznih razmer v državi. Krizne razmere vedno krepijo vladajoče. In redno uvajajo najrazličnejše totalitarizme. Ne smemo pozabiti, da je Hitler moral najprej ustvariti krizo, da se je lahko zavihtel na oblast. Ki jo je potem tudi reproduciral, da se je na oblasti ohranil.
Res je sicer, da je na koncu taista kriza Hitlerja tudi uničila. Žal pa tega konca v Sloveniji še ni videti.         
Skratka: če hočemo rešiti zdravstveno, socialno in moralno krizo v Sloveniji, moramo odstraniti vlado, ki to krizo proizvaja kot pogoj za svoj obstanek. Zato so pozivi k enotnosti v sedanjih razmerah način perpetuiranja krize. Danes rabimo neenotnost.