Dejavnik Macron

Združene države Amerike imajo v francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v Elizejski palači najboljšega zaveznika, kar bi si ga lahko želele. Pravzaprav utegne biti Macron v tem trenutku edini svetovni voditelj z enakim liberalno internacionalističnim pogledom na svet, kot ga ima ameriški predsednik Joe Biden.

Bidnove možnosti, da bi v Evropi našel resnično zanesljivega partnerja, so danes na žalost zelo majhne. Britanski premier Boris Johnson si morda domišlja, da je nekakšen naslednik Winstona Churchilla, toda dokler bo na oblasti, bo Bidnova administracija spričo njegove trumpovske zlaganosti in čudaškega pristopa k snovanju politik težko videla koristi v dosedanjih posebnih odnosih z Veliko Britanijo. Nemčija je v preteklih letih vedno pogosteje veljala za ključno ameriško zaveznico v Evropi, zlasti zaradi svoje gospodarske moči ter umirjenega in previdnega pristopa pod vodstvom kanclerke Angele Merkel. Toda 15-letna vladavina Merklove se konec tega leta izteče, kar bo nedvomno vplivalo na strateške kalkulacije.{infobox-quote_full}160251{/infobox-quote_full}

Glede na to se Philip Stephens, novinar Financial Timesa, prav nič ne moti, ko namiguje, da "bi se moral Biden, če si želi zanesljivega evropskega partnerja, raje obrniti k najstarejši ameriški zaveznici". Merklova namreč ne bo "nikoli priznala, da obstaja nekdo, ki je Nemčiji enakovreden, ko gre za pogumno zavzemanje za demokracijo, upoštevanje večstranskih dogovorov in spoštovanje človekovih pravic", niti ne bo dovolila, da bi karkoli "ogrozilo gospodarske interese njene države, sploh pa ne njenih poslov s Kitajsko in Rusijo".{api_embed_photo}657178{/api_embed_photo}

Čeprav si prizadeva oživiti francosko gospodarstvo na enak način kot Merklova nemško, Macron ponuja nekaj, česar Merklova ne: jasen, realističen pogled na svet in izzive, s katerimi se sooča Zahod. Ne le da Macron v nasprotju z drugimi zahodnimi voditelji razume trenutne spremembe razmerij moči, ampak je uvedel tudi daljnosežen program vojaških reform, da bi se soočil s to novo dobo negotovosti. Jasno mu je, da mora Francija okrepiti svoje vojaške zmogljivosti in posodobiti svojo vojaško doktrino. Zato bo od zdaj naprej izpolnjevala svojo obvezo do Nata in za obrambo namenjala dva odstotka svojega BDP.{api_embed_photo_L30}657180{/api_embed_photo_L30}

Toda Macron, ki se trenutno spopada s pandemijo, čakajo aprila prihodnje leto težke predsedniške volitve. Čeprav v anketah še vedno vodi pred svojo glavno tekmico Marine Le Pen, voditeljico skrajno desne stranke Nacionalni zbor, nihče ne zanika, da utegne biti izid volitev precej tesen. Bidnu je popolnoma jasno, da bi zmaga Le Penove pomenila katastrofo za čezatlantske odnose, Evropsko unijo in končno tudi za ZDA. Zahod bi lahko Donalda Trumpa v Washingtonu dejansko zamenjal z njegovo žensko dvojnico v Parizu. Veliki zmagovalec bi bil v tem primeru znova ruski predsednik Vladimir Putin, saj bi Le Penova, katere stranka se zanaša na kredite ruskih bank, zagotovo poskušala uničiti tako Nato kot

Nastopil je torej čas, da ZDA ukrepajo. Najboljša stvar, ki jo lahko v tem trenutku naredi Bidnova administracija, da bi podprla Macrona, je to, da takoj pošlje več cepiva v Francijo. Če bi Macronu uspelo zagotoviti zanesljivo dobavo cepiv, bi mnogi v tem videli velik dosežek. Pandemija je nedvomno ustvarila priložnost za uporabo ameriške iznajdljivosti pri uresničevanju tako ameriških domačih kot varnostnih interesov. Biden bi moral vsekakor zagrabiti to priložnost. Poleg tega sta Biden in Macron enakega mnenja pri mnogih ključnih gospodarskih vprašanjih. Biden si denimo prizadeva za povrnitev davčnih prihodkov od tehnoloških velikanov, medtem ko Macron enako zahteva v okviru OECD, zato se njegov finančni minister Bruno Le Maire o tem že leta pogaja z ZDA.{api_embed_photo}657177{/api_embed_photo}

Ko je bil na oblasti Trump, so bila ta francoska prizadevanja večinoma brezplodna. Toda zdaj je postala nova velika kupčija spet realna možnost. Ravno ta mesec je Le Maire izrazil upanje, da utegnejo zdaj z ameriško finančno ministrico Janet Yellen vendarle doseči napredek v zvezi z obdavčitvijo digitalnih storitev, kar bi omogočilo sklenitev celovitega sporazuma na ravni OECD že to poletje. Njegov nemški kolega Olaf Scholz je dodal, da lahko zdaj realno pričakujemo, da bo že letos dosežen dogovor o mednarodnem okviru za minimalno stopnjo obdavčitve za podjetja, skupaj z boljšim sistemom obdavčevanja digitalnega gospodarstva.

Doslej je bila največja ovira nasprotovanje ZDA, da bi dovolili drugim državam obdavčevati prihodke od prodaje, ki jih na njihovih ozemljih ustvarijo tehnološki velikani. Toda zdaj, ko mora skleniti globalni dogovor o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, utegne Bidnova administracija popustiti, kar bi prineslo zmago voditelju, ki se že ves čas zavzema za uvedbo davka na digitalne storitve - francoskemu predsedniku Macronu.

Če bodo ZDA in Francija soglašale z globalno minimalno davčno stopnjo za dohodke pravnih oseb, bo to najverjetneje storil tudi OECD. In kakor ravna OECD, ravna potem ves svet. Ta velika kupčija bi lahko precej prispevala k zvišanju ameriških davčnih prihodkov, zlasti v tem kritičnem trenutku. Hkrati bi pomenila pomembno politično zmago za Macrona, za katerega tako skrajna levica kot skrajna desnica pogosto napačno trdita, da je orodje velikih podjetij.