Virusna kriza ni več le zdravstvena. Smo v globoki družbeni krizi, je v Večeru povzel sociolog dr. Gorazd Kovačič. Covid nas razdvaja, a še bolj razgalja; kot družbo, razbito v posameznike, v letih vseobsegajoče neoliberalne paradigme, pogreznjene v majhne in velike egoizme, z razpadlim horizontom solidarnosti in skupnega dobrega. Kovačič rešitev, da se izkopljemo, vidi v političnem resetu, v volitvah. In 2022. bo kar supervolilno.
Janševa vlada 3.0 ta čas niza regijske obiske, skupni imenovalec so napovedi velikih infrastrukturnih projektov, ki naj bi jih poganjale evropske milijarde. A niti fanfare oznanjenih betoniranj ne morejo preglasiti rasti javnega dolga in proračunskega primanjkljaja, pri čemer so vsaj od fiskalnega sveta prišla resna opozorila, da se dolžniški denar porablja nerazvojno, za tekočo porabo, za covid dodatke ... V torek zvečer so vlado v Trbovljah pričakali protestniki in razblinili idilo fototerminov, čemur je med drugim namenjena turneja po Slovenijo. Pred kamere se je v Ljubljani danes postavila še KUL-alternativa, s podpisom sporazuma o povolilnem sodelovanju. V akciji lahko razberemo predvsem poskus javne demonstracije, da so stranke razdrobljene leve sredine sposobne sodelovati po vseh razprtijah, ki so pripeljale do neslavnega sesutja Šarčeve vlade. S tem je najbrž dokončno razblinjen še dvom, ali bi v ta del političnega prostora lahko vstopil nov igralec, ki bi pet pred dvanajsto drastično spremenil razmerja. Igor Zorčič z odpadniki iz SMC sicer še napoveduje strankarski projekt, a je domet vprašljiv. Kar ostaja izhodiščna dilema pri levi opoziciji, je vprašanje liderstva: SD so se sicer po javnomnenjskih merjenjih nekako utrdili kot vodilna sila tega političnega bloka, a niti tam niso videti posebej prepričani, ali bi se z Janšo lahko udarili za volilno zmago. Vztraja občutek, da bi se zadovoljili z drugim mestom, s stavo, da bo levosredinska alternativa le dosegla resnejšo večino.
Na drugi strani je SMC odprla kongresno jesen. Od Janše že povsem odvisna stranka s strategi, na novo vkrcanimi na potopljeno barko, izumlja nov profil in naveze. Da so poskusi prestrukturiranj na desni sredini še v polnem teku, je eden od razlogov, zakaj je manj verjetno, da bi večni prvak SDS s kakšnim manevrom skušal sprožiti volitve pred rednim rokom. Četudi z velikimi težavami že pri doseganju navadne večine, ima Janša v trenutni konstelaciji še dovolj pomožnih koles, da mandat konča. Proti teorijam, ki so v etru špekulacij, da bi premier lahko izbral trenutek za sestop, govori več argumentov: prvi je, da Janša ni politik, ki bi odstopal. Dalje: ni pričakovati, da bi skrajšal čas kadrovanj v državni sistem, (para)državno gospodarstvo, pa tudi RTV, obenem pa "oddelal" kot predsedujoči Svetu EU tudi iliberalno agendo, dogovorjeno z višegrajskimi zavezniki. Z odhodom Angele Merkel stopa EU v novo negotovost.
Med epidemijo smo se kot družba močno spremenili. Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič se je te dni na nacionalnem radiu spraševal o tem, kdo bi lahko pograbil plamenico novega populizma, ki ga je zanetila SDS z redefiniranjem politične kulture, mej sprejemljivega v diskurzu in ravnanjih. V demokraciji ni bolj čistega mesta za ustvarjanje pogojev za novo družbeno soglasje o razvojnih in drugih perspektivah. Pri nas je že pri temeljih porozno, pri ustavnih načelih pravne in socialne države namreč. Na požiralniku tukajšnjega razkola, ki ga zdaj poganja še (ne)cepljenje, je zadnji čas za minimalen politični pakt, ki bi državo držal vstran ravno od avtoritarnosti, populizma. Slednjega ravno zadnje tedne močno trenirajo ljudje, ki se pod sloganom anti-PCT zbirajo pred državnim zborom in so nova, tudi nevarna neznanka v političnih enačbah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
