Ni več vprašanje, ali so novi valovi epidemije covida-19 prišli prej, kot smo pričakovali. Zdaj niti ne bi smela biti več dilema, po kakšnem modelu se soočati z zdravstveno krizo. Da bo novi koronavirus po poletnem stagniranju trenda obolelosti - vsi vzneseni, ker so nam odprli Hrvaško in nas pomirili še z boni, smo malo pozabili na vse skupaj - udaril ponovno, je bilo jasno vsem. Smo sredi dramatičnega poslabšanja epidemiološke slike pri nas in po EU, in to še pred jesensko-zimsko sezono drugih virusov in obolenj. Imamo situacijo pod kontrolo? Politika, vlada obvladujeta zadeve? So nas izkušnje pomladnega dogajanja, ki je bilo za vse šok in smo se morali veliko stvari učiti sproti, dovolj naučile? Ne. Vlada seveda ni vsega kriva, je pa najbolj odgovorna. Ker vlada.
V upravljanju priprav na nove covid valove vsega potrebnega dela ni opravila. Tedne poslušamo resna opozorila, da se zdravstvene kapacitete, namenjene za bolnike z resnejšim potekom bolezni, nevarno polnijo, slabša se dostopnost do drugih zdravstvenih storitev, tudi nujnih. Spet so "vsi" vedeli, a čakali. Zaradi sumljivih praks tistih, ki so "reševali življenja, sicer bi na zaščitno opremo čakali do božiča", imamo v bolnišničnih kleteh mnoge preplačane, za covid-19 neuporabne ventilatorje, še bolj pa je skrb zbujajoče, da so prešibke ekipe za intenzivno nego. Klici na pomoč so se že poleti začeli v socialnovarstvenih zavodih, predvsem v domovih za starejše; dodatno delovno silo je država začela iskati šele, ko se je virus spet razširil med najbolj ranljivimi. Šolstvo ni dobilo zadostne kadrovske in organizacijske podpore, da sistem na neki točki ponovno ne bo začel pokati. V današnji temi naša novinarka Barbara Bradač in Dnevnikov kolega Uroš Škerl Kramberger ugotavljata tisto, kar bi z obsežno raziskavo moralo opraviti ministrstvo: kolikšne in kje so najbolj očitne luknje v znanju mladine, ki sestavlja vitalno silo prihodnosti družbe. Ko se je Hrvaška pogrezala proti rdečemu, se je čakalo z resnejšo mejno kontrolo in obsežnejšimi testiranji. Odloki so se spreminjali čez noč, ukrepi so bili nekonsistentni, njihovo komuniciranje zmedeno, pri ljudeh to povzroča zmedo, nezaupanje, jezo pa še dejstvo, da se politika po kacinovsko ves časa umika od lastne odgovornosti in jo vali zdaj na mladino, nato na praznovalce rojstnih dnevov, na opozicijo ... S tem se širi oder za antiintelektualizem, za zanikovalce znanosti. Gledamo zaton solidarnosti.
Ali pa je nekaterim celo v interesu, da Krek igra dvornega norca, s katerim se vsi ukvarjamo, medtem pa za zaveso virusa (kot v preteklosti s kulturnobojnimi temami) tečejo drugi posli, privatizacija, prestrukturiranje finančnih vzvodov
Zato se zresnite! Prvi korak naj bo zamenjava Milana Kreka, ki je povsem nekompetenten za vlogo prvega moža NIJZ. V kombinaciji s ciničnim pridigarjem Jelkom Kacinom, ki ves čas po malem obračunava z zdravstvenim ministrom, sta "najboljši par", da bo zaupanje v ukrepe še padalo. Ali pa je nekaterim celo v interesu, da Krek igra dvornega norca, s katerim se vsi ukvarjamo, medtem pa za zaveso virusa (kot v preteklosti s kulturnobojnimi temami) tečejo drugi posli, privatizacija, prestrukturiranje finančnih vzvodov, ki so ključni za obvladovanje politične moči? To bi bila ali pa je skrajno nevarna in perverzna igra. Igra z življenji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
