(POGLED) Katoličani naj bi imeli pravico zavrniti AstraZeneco. Ostala sem brez besed

Ko je Tonin pred časom izjavil, da se bodo "nekateri" v tej državi pač morali navaditi, da v njej živijo tudi katoliki, je s tem še enkrat javno pokazal pomanjkanje bistrosti in izobraženosti. To sta žal zelo razširjeni lastnosti med slovenskimi politiki in še posebej parlamentarci.

Takrat se mi na to njegovo izjavo sploh ni zdelo vredno reagirati. Pač še ena neumnost v vrsti neumnosti. In proti katerim že postajamo odporni. Vendar tega ne bi smeli preslišati. Takšna odpornost namreč dviguje prag dovoljenega v družbi. In s tem širi prostor za politiko nedopustnega.

To je rekel v kontekstu, ki je danes že pozabljen zaradi dnevnih ekscesov. Vlada z njimi ne samo ustvarja stanje, ki krši temeljne demokratične principe, temveč psihično utruja državljane do te mere, da se nikomur več ne zdi smiselno zoperstavljati. Obenem pa vlada s tem legitimira zahteve po politiki trde roke — kar nato z največjim veseljem izvaja.

Politika nedopustnega pa je zdaj, kot se spodobi, poskrbela, da je preslišana in skoraj že pozabljena Toninova izjava zažarela v novi luči. Po zaslugi RKC je dobila novo razsežnost v domislici, da bi katoličani morali imeti pravico izbirati, s katerim cepivom se bodo cepili proti koroni. Imeli naj bi pravico zavrniti AstraZenecino in izbrati drugo cepivo. Izdelano po tehnologiji, ki je zanje svetovnonazorsko sprejemljiva.

Ostala sem brez besed. Iz številnih razlogov.

Najprej zato, ker je izjava opozorila na cerkveno nepoznavanje izdelave cepiv. Nato zaradi hipokrizije izjave same. Katoliki na tem planetu vsak dan pogoltnejo na tone zdravil, ki so vsaj toliko ali še bolj v nasprotju s svetovnonazorskimi načeli RKC kot cepivo AstraZenece. Pa jih kljub temu uporabljajo in celo kupujejo.

Poleg tega ni nihče od več kot milijarde katolikov na tem planetu odprl problema svetovnonazorske problematičnosti cepiva AstraZenece. Tudi papež Frančišek ne. Samo slovenska RKC. Ki je ugotovila, da bi slovenski katoliki morali edini na tem planetu imeti pravico do izbire cepiva.

Lahko bi rekli, da o tem nima smisla pisati, saj je slovenska RKC to idejo že preklicala. A se sama s tem ne strinjam. Ker v resnici sploh ne gre samo za to idejo. Ampak za logiko, ki za njo stoji. In ta logika ni bila preklicana.

Gre za logiko, da tiste skupine, ki ocenjujejo, da imajo dovolj močen družbeni in politični položaj, zlorabljajo demokracijo za ustvarjanje privilegiranega položaja zase in bonitet, ki iz njega izhajajo.

To sicer ni nič posebnega. To počnejo vse politične elite, vse elite oblasti. Naivno bi bilo pričakovati nekaj drugega. Je pa seveda res, da je treba na takšne poskuse stalno opozarjati. Jih obelodanjati. Kontekstualizirati. Ker kontekst teh poskusov je vedno pomemben. In poveden.

Pri spodletelem poskusu vrha RKC, da zagotovi katoličanom možnost izbora cepiva, ne gre za to, da se bomo v Sloveniji pač morali navaditi, da v tej državi živijo tudi katoliki. Gre za nekaj povsem drugega: za ustvarjanje katolikov kot privilegirane socialne skupine. Za poskus povezave med tendenco kopičenja privilegijev in vlado, ki takšno kopičenje podpira. Kar pa je stalna politika RKC. Ne samo slovenske. In kar je problem.

Problem je v tem, da sprege med Cerkvijo in vlado vodijo v sodobne verzije teokratskih držav. Te se od klasičnih teokratskih ureditev razlikujejo, vendar ohranjajo neko ključno lastnost. In sicer, da svetovnonazorski nazor, utemeljen na religiji, naredijo za državno predpisani nazor.

Poljska politika glede abortusa je lep primer te prakse. V poljskem primeru namreč ne gre za to, da imajo katoliki možnost uveljavljati svoj način dojemanja abortusa. To pravico imajo katoliki tudi v primeru, če je abortus dovoljen. Da je abortus dovoljen, namreč ne pomeni, da je zapovedan. Vsaka ženska, ki zaradi svetovnonazorskih razlogov noče narediti abortusa, ima možnost, da ga ne naredi.

Pravica do abortusa torej v ničemer ne omejuje usklajevanja delovanja posameznice s katoliškim svetovnim nazorom. Poljska pa je katoliški svetovni nazor naredila za obveznost vseh. Da je tistim, ki imajo drugačen svetovni nazor od katoliškega, onemogočila, da ga prakticirajo. Kar pa nič nič drugega kot nasilje. In kot sodobna različica teokratske države.

Toninovo izjavo in zahtevo slovenske RKC po pravici do izbora cepiva za katolike je treba brati v luči poljske prakse kreiranja sodobnih različic teokratske države.

Zato katoličani ne smejo imeti pravice do izbire cepiva iz svetovnonazorskih razlogov, dokler te pravice nimajo tudi drugi državljani. Imajo pa katoliki, tako kot vsi drugi državljani Slovenije, pravico, da se za cepljenje ne odločijo. Zaradi lastnih svetovnonazorskih ali katerihkoli drugih razlogov.

* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.