(POGLED) Kolumna Igorja Gošteta: Zakaj mora vlada Roberta Goloba odstopiti?

Ponavljam naslovno vprašanje: Zakaj mora vlada Roberta Goloba odstopiti. Odgovor je na dlani. Ker je popolnoma razglašena. Vem, kaj ta beseda pomeni. Sam živim le nekaj sto metrov blizu gozda. Par metrov, pa se znebim mestnega vrveža. V objemu gozda, seveda brez pametnih naprav v ušesih, lahko prisluhnem pravi simfoniji zvokov narave. Od šelestenja listov, žuborenja potoka do petja ptic. Božansko uglašeni delček sveta, ki ga resnici na ljubo, ne tako daleč od nas, vse bolj motijo zvoki raket, bomb in krikov gorja.

Na srečo ne pri nas, kjer smo vajeni uglašenega petja narave. To, kar nam ponuja ta vlada - in še kakšna pred nj -, pa je nekaj povsem drugega. Kot da bi jaz, ki ne poznam not, stopil pred godbo na pihala in začel mahati z dirigentsko paličico. Si lahko mislite, kako bi bilo. Razglašeno in na las podobno delovanju našega vladnega orkestra, ki mu (žal) dirigira povsem nesposobni vodja. Ki ne pozna pravih not, da bi svoj orkester uglasil. Le utihnil je malce v zadnjem času, kar mu je menda, tako slišim, svetoval Gregor Golobič, s katerim se sestaja. Še en, ki ni bil nikoli uglašen z nami.

Če kaj, si ne želim imeti več na oblasti nekoga, ki tako vehementno, brez kakšnega znanja ali poznavanja razmer, vsevprek napoveduje in obljublja, kaj vse bo v tej državi reformiral. Od zdravstva, ki se sesuva samo vase, do stanovanjske problematike, ki je taka, da tudi dobra plača ne omogoča najema stanovanja mladim družinam. Če so stanovanja sploh na voljo. Napovedanih novih pa ni. Obljubljati sodnikom kar tako iz rokava srečen konec, je pa še eno prazno govorjenje vladnega dirigenta, ki je pripeljalo najprej do neuresničitve obljub in potem še do nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča in posledično do stavke sodnikov - in zdaj še tožilcev. Podobno, kot je nespoštovanje dogovora, pravzaprav dveh, pripeljalo do stavke zdravnikov.

Veliko so govorili tudi o digitalizaciji. Pa nič od nje. Tudi trinajst tisoč računalnikov so kupili, ki zdaj ležijo in čakajo, da začnejo služiti svojemu namenu. Ali pa je bil namen povsem drugi in je pač nekdo mastno zaslužil. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je za računalnike zapravila okrog šest milijonov evrov, ministrica Dominika Švarc Pipan za razpadajočo stavbo okoli osem. A o tem več v nadaljevanju.

O davčni reformi so še največ povedali naši izkušeni dacarji in ekonomisti, ki poznajo sposobnosti te razglašene vlade in njegovega dirigenta. Skoraj vsi v en glas so izrazili željo, da je boljše, da ta vladna ekipa do konca mandata, če do tja sploh pride, ne dela nič. Nič! Ker bo tako za vse nas še najmanj škode.

Jaz si pa tega ne želim. Takih, ki nič ne delajo in prejemajo dobro plačo, je pri nas že tako in tako preveč. Le zakaj bi zraven plačevali še razglašeno vladno ekipo? Mar le zato, ker zaradi njene nesposobnosti ne želimo, da sploh kaj dela? Ni potemtakem v tem primeru koristneje, da celotna ekipa odstopi, gremo na nove volitve in izberemo ekipo, ki ne bo le prazno obljubljala, ampak bo tudi kaj koristnega postorila.

Podkasti

Naš nekdanji poslanec, evropski poslanec, predsednik vlade, predsednik parlamenta in predsednik republike Borut Pahor ima svojo oddajo. Zdaj slišim, da jo ima tudi aktualna predsednica države Nataša Pirc Musar, svoje piar oddaje snemajo tudi v razglašeni vladi, župani imajo svoje časopise, zakupljene piar vsebine v lokalnih medijih. Mi pa naj to vse prebavimo? Verjetno tudi plačamo? Tako kot stroške časopisa, ki ga snujejo denimo zasavski župani? Čeravno ga Zasavčani imamo, tiskanega z imenom Savus, ki ga ureja novinar Marko Planinc in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. A kaj, ko želijo imeti zasavski župani, Matjaž Švagan, Marko Funkl in Zoran Poznič, nekdanji kulturni minister, svojega. Medtem ko v medijih odpuščajo svoje novinarje, zaradi varčevanja selijo uredništva, ko krčijo strani ali časopise selijo na splet, se gredo naši politični "veleumi" novinarje oziroma ustanavljajo svoje. Zdaj samo še čakam, da bodo politiki, po novem "novinarji", svoje samopromocijske vsebine prijavil na vladni razpis za medijsko pogačo. In si pogačo razdelili. Pravi mediji pa bodo ostali brez nje.

Nakup parcele

Enkrat sem se zanimal za nakup parcele. Lastnik mi je povedal, koliko bi zanjo rad. Ker mi je bila cena previsoka, sem za mnenje vprašal prijatelja, ki je dober poznavalec za področje nepremičnin. Skupaj sva opravila ogled in prišla do ugotovitve, da bo moral prodajalec precej popustiti pri ceni. Ker ni, se za nakup nisem odločil. Je tako ravnala tudi naša pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan oziroma njena ekipa? Seveda ni, ker ni šlo za njen denar. Plačali smo tako in tako mi. In kar še bolj pade v oči, da so uredili ali je uredila, da so plačali kupnino 7,7 milijona evrov, preden je bila kupoprodajna pogodba notarsko overjena. Ko sem bil samostojni podjetnik in sem delo opravil na osnovi naročilnice, sem po opravljenem delu izdal e-račun in potem čakal 30 dni, da je bil plačan. Ne en dan. Pa ni šlo za milijone evrov, ampak za sto evrov. Je za to šlamastiko ministrica ponudila odstop? Ni še (tole pišem 19. 1., dan po Tarči, ko "ujeti" ministri sicer odstopajo), če bo, ko bo, bo zato, ker jo bodo "stisnili" v kot in ji drugega ne bo preostalo. Bo odstop ponudil predsednik vlade, ker je tudi vedel za to šlamastiko - ali če bo Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da ni ravnal v skladu z zakonodajo? Tudi ne verjamem, ker tudi že kdo pred njim ni. Zato pa smo tam, kjer smo. In taki, kot smo. Vse manj uglašeni. Ne le z naravo, tudi z zakonodajo, ki je nihče več resno ne jemlje. Zakaj le bi jo, ko je v prvi vrsti tisti ne, ki bi jo morali. Torej politiki.

Za konec. Vse bolj se mi zdi, da ta vlada obljublja in podpisuje dogovore s sindikati le zato, da si kupuje čas. Realizacije obljubljenega ali dogovorjenega pa potem tako in tako ni. Zato mora ta vlada odstopiti in nam vsem dati priložnost, da ustoličimo vlado, ki ne bo znotraj votla in zunaj prazna.