(POGLED) Nespodobno vprašanje, ali si cepljen

Koronapanika v zadnjih dveh letih prihaja v valovih. Zdaj smo v fazi četrtega vala. V vsaki fazi se začenjamo spraševati, kaj se bo zdaj zgodilo, kaj naj storimo, kaj bodo zaprli in kdaj bodo zaprli. Zadnja panika je bila pred začetkom tega šolskega leta. Na srečo so šole s šolskim osebjem in šolarji vred to korektno opravili. Malo v šolah, pa sicer z razredi v karantenah, a po skoraj dveh letih korone je jasno, da je ta virus tukaj. Mladi se večinoma ne sprašujejo, ali je virus res tukaj, niti ne problematizirajo mask.

Zaobiti pravila

Po lanskih eksperimentalnih zapiranjih smo zdaj vsi na preži in iščemo odgovor na vprašanje, kako naprej. Mnogi smo v tem letu že spoznavali, kako se z epidemijo spopadajo druge države. Pri nas je drugače.

Najprej ne moremo mimo naše nravi. Ta nam narekuje, da je treba pravila zaobiti in se znajti po svoje. To recimo pomeni, da se pač ne testiramo, če nas ne preverjajo, ali pa da si od prijatelja sposodimo cepilno potrdilo. To se nam zdi čisto normalno, morda celo frajersko. S tem dokažemo, da smo pametnejši od "onih", ki nas nadzorujejo.

V tujini sem bila presenečena, ko mi je taksist navdušeno in samoiniciativno kazal cepilna potrdila pa še potrdila o dodatnem rednem testiranju. Potnikov pa ni vprašal, ali imamo potrdilo. Morda se mu je zdelo samoumevno, saj je bil že za vstop v državo na vsak način potreben PCT.

Mir pri hiši

Pri nas pa je ravno obratno. Ponudnik storitve načeloma sramežljivo pripomni, da verjetno imaš potrdilo - a da bi od tebe to zahteval, se zgodi zelo redko. Verjetno so jih izkušnje z neprijazno nastrojenimi strankami in gosti naučile, naj raje ne sprašujejo, če hočejo mir pri hiši.

Prenekateri primeri študentov, ki so samo opravljali svoje delo in pred trgovskimi centri ali bencinskimi črpalkami zahtevali dokazila PCT, so pokazali, da je bolje kršiti pravilo (ne zahtevati PCT) kot stopiti na žulj anticepilcu ali nasprotniku PCT.

Razumni ljudje si ne želijo več razprav o ukrepih in kršijo ukrepe po svoje. Obiskovalcem salonov in drugih lokalov še na misel ne pride, da bi spraševali prodajalce, taksiste, natakarje ali maserje, ali imajo PCT.

Se to ne spodobi? Vidiš, da nosi masko pod nosom ali je sploh ne nosi. Vidiš, da ne preverja PCT. Povrhu vsega pa še stresa opazke o zarotah in o svobodi samostojnega odločanja o tem, kaj nam vbrizgavajo. Kupci in uporabniki si želimo vstopiti v varno okolje, ki pa to zagotovo ni, če je vsem jasno, da se pravila ne spoštujejo, kaj šele preverjajo.

Družbeni konsenz

Vse bolj in bolj se mi dozdeva, da v družbi trepetamo, ker nismo sposobni doseči niti najosnovnejšega družbenega konsenza. Pravila postavljajo najglasnejši, zato je danes nespodobno vprašati, ali si cepljen.

Še pred letom smo si domišljali, da bomo cenili storitve tistih ponudnikov, ki se dosledno držijo preventivnih ukrepov. Danes je jasno, da so se tako razmišljujoči umaknili glasnejšim. Glasnejši so tisti lokali, ki dajejo vedeti, da "ne želijo diskriminirati in preverjati PCT". Niso glasnejši tisti, ki bi želeli povedati, da imajo vsi njihovi zaposleni potrdilo o cepljenju in da se redno testirajo, in ki bi to pričakovali tudi od svojih gostov.

Potrdilo o cepljenju proti koroni obravnavamo enako kot informacijo o tem, kakšna je posameznikova spolna usmerjenost ali veroizpoved. V normalni državi ta dva podatka nista nič drugega kot moja osebna stvar - medtem ko biti cepljen in testiran presega mojo zasebnost, saj govori tudi o tem, kako varen je posameznik v moji družbi.

Prišli smo v situacijo, ko niti zakašljati več ne smeš, ne da bi te ljudje čudno gledali - obenem pa velja za nespodobnost, če zahtevaš cepljenje in negativen test za sobivanje v družbi. Če to ni sprenevedanje, pa res ne vem, kaj je!