Svet se sooča s celo vrsto resnih groženj – od izključujočega nacionalizma in rivalstev med velikimi silami do vse večje neenakosti –, ki mednarodni skupnosti preprečujejo skupno reševanje drugih zapletenih izzivov, kot sta na primer razdeljevanje cepiv proti covidu-19 in vse hitrejše podnebne spremembe. Toda globalne krize zahtevajo globalne rešitve in Antonio Guterres, generalni sekretar ZN, je v svojem poročilu z naslovom Naša skupna agenda opisal novo vizijo za večstransko sodelovanje.{infobox-quote_full}174976{/infobox-quote_full}
Poročilo Naša skupna agenda, ki je odziv na obveze, sprejete lani na 75. generalni skupščini ZN, je pravzaprav poziv k boljšemu in bolj vključujočemu globalnemu vodenju, ki je nujno za izgradnjo bolj zelene, pravičnejše in varnejše prihodnosti. Čeprav se po dolžini in vsebini precej razlikuje od drugih poročil ZN, ponuja celo vrsto obetavnih idej za pogumno, vendar pragmatično strategijo transformacije.{api_embed_photo_L30}720289{/api_embed_photo_L30}
Guterres na prvo mesto postavlja spodbujanje k uresničevanju obstoječih mednarodnih sporazumov, začenši s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015 in Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Poleg teh pomembnih pobud za zaščitno naših globalnih skupnih dobrin je postala moralni in praktični imperativ vzpostavitev novega foruma za njihovo upravljanje. Guterres orje ledino na tem področju, saj poziva, naj Skrbniški svet ZN prevzame novo vlogo in začne nadzirati upravljanje oceanov, ozračja in vesolja. To ponovno oživljeno telo bi bilo hkrati odgovorno za izboljšanje oskrbe z javnimi dobrinami in odzivanje na globalne grožnje. Poleg tega je Guterres sprejel predlog Madridskega kluba, da udeleženci Svetovnega socialnega vrha leta 2025 proučijo razloge za vse večjo revščino in dohodkovno neenakost ter spodbujajo k sprejemanju politik, nujnih za zagotavljanje pravičnejše družbe. Razprave na vrhu bi morale dati nov zagon uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in zagotoviti, da bo gospodarski razvoj po koncu pandemije covida-19 široko zasnovan in zelen.{api_embed_photo_R30}720288{/api_embed_photo_R30}
Pri sklepanju novega globalnega družbenega dogovora o iskanju rešitev za revščino, vse večjo neenakost in vse hujšo podnebno krizo bo morala sodelovati tudi civilna družba. Guterres ima prav, ko poudarja njen pomen pri doseganju večje mednarodne solidarnosti. Opozarja tudi na potrebo po izražanju podpore vse večjemu prispevku državljanov pri kolektivnem ukrepanju znotraj in zunaj meja njihovih držav.
Toda storiti bo treba še več. Predstavniki nedavno ustanovljenih civilnodružbenih pobud – We the Peoples Call for Inclusive Global Governance in Toghether First – predlagajo imenovanje visokega odposlanca civilne družbe v ZN, ki bo poročal neposredno Guterresu. Tak odposlanec bi zagotovil harmonizacijo, poročanje na visoki ravni in celo boljše sistematično sodelovanje civilnodružbenih organizacij pri sprejemanju odločitev in programov.{api_embed_photo}720296{/api_embed_photo}
Za realizacijo Guterresove ambiciozne agende za bolj vključujoč, povezan in učinkovit multilateralizem je nujna usklajena strategija. Cilja morata biti ponovna izgradnja in spodbujanje zaupanja državljanov v njihove skupne institucije, zato da se bo lahko globalni sistem učinkoviteje odzival na ključne težave, s katerimi se sooča mednarodna skupnost. Guterresova pobuda za sklic Vrha za prihodnost ob začetku 78. generalne skupščine ZN septembra 2023 pomeni dober začetek, ko gre za nadgradnjo arhitekture globalnega upravljanja.
V okviru priprav na vrh podpiramo poziv generalnega sekretarja ZN za ustanovitev svetovalnega odbora na visoki ravni, ki bi ga vodili nekdanji šefi držav ali vlad. Cilj tega telesa bi bil identificirati globalne javne dobrine, ki bi jih bilo treba bolje upravljati. Poleg tega bi svetovalni odbor pripravam na vrh dal uravnoteženo politično perspektivo.{api_embed_photo}720295{/api_embed_photo}
Hkrati bi lahko v okviru posvetov pred samim vrhom dopolnili Guterresove predloge za Agendo za mir, dogovor o globalnem digitalnem davku, deklaracijo o odgovornosti sedanjih generacij do prihodnjih generacij in novo platformo za izredne razmere, ki bi povezovala ključne akterje po vsem svetu pri odzivanju na zapletene krize. Vsi ti predlogi, kot tudi z njimi povezani daljnosežni predlogi za izboljšanje globalnega upravljanja, ki jih podpiramo, si zaslužijo resno obravnavo držav članic ZN. Vsi skupaj pomenijo osnovo za ambiciozni, dveletni podvig več zainteresiranih strani, ki bi dosegel vrhunec na vrhu leta 2023.
Svetovne voditelje pozivamo, naj prisluhnejo viziji generalnega sekretarja ZN za prihodnost ter z njo povezanim priporočilom 50 nekdanjih vladnih ministrov in višjih funkcionarjev ZN za predani medvladni proces za okrepitev in reformo pravosodnega in institucionalnega aparata sistema ZN. Z mobilizacijo različnih akterjev po vsem svetu – vključno s snovalci politik, aktivisti, akademiki in poslovneži – bo lahko mednarodna skupnost poskrbela, da bo njen mandat za skupno krojenje prihodnosti, kakršno si želimo, sprejet na lanski generalni skupščini, postal realnost.