Kot izhodišče za sestavek sem si postavil vprašanje: ali predlog sklepa občinskega sveta Občine Radenci z dne 29. 1. 2021 o izstopu te občine iz Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije lahko ocenimo kot utemeljen predlog sklepa? Toda za boljše razumevanje postavljenega vprašanja mi dovolite nekoliko poseči v preteklost.
Leto 1945 v Petanjcih v Prekmurju, kjer je sedež omenjene fundacije, ni prineslo radosti materi treh sinov Apoloniji Šiftar. Iz vojne vihre se je vrnil samo najmlajši sin Vanek. Z bolečino v srcu je takrat mati Apolonija v znak spomina na svoja sinova ob vhodu v vrt zasadila dve vrbi žalujki. Sin Vanek, kasneje profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je odgovorno skrbel za nastajanje Vrta spominov in tovarištva. Pod geslom "Žrtvam fašizma in nacizma v spomin, živim v opomin" je Vrt postopoma postajal znan v Sloveniji, pa tudi v takratni Jugoslaviji in drugje v tujini. Leta 1968 je pokroviteljstvo nad Vrtom spominov in tovarištva prevzela Občina Murska Sobota. Že pred časom je Vrt postal zaščiten kulturni spomenik pod patronatom ZRC SAZU. Dr. Vanek Šiftar je kmalu po vrnitvi domov pričel zasajati drevesa iz krajev, kjer so se dogajali nacistični in fašistični zločini. Tako so v Vrt spominov in tovarištva prihajale sadike iz Dachaua, Bergen-Belsna, Auschwitza, Gonarsa, Mauthausna, Jasenovca in iz drugih krajev po Evropi.
Danes so to mogočna drevesa, ki spominjajo na grozote, ki so se dogajale nad izgnanimi Slovenci in drugimi narodi. Vseh dreves je več kot 500. Naj ob tem posebej poudarim: drevesa so zasadile predvsem znane politične in kulturne avtoritete ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz mednarodnega okolja. Tudi nekdanji generalni sekretar OZN U Tant, nekdanja predsednika Republike Slovenije Milan Kučan in dr. Danilo Türk, kabinet predsednika SFRJ maršala Josipa Broza - Tita, odbori taboriščnikov iz domovine in tujine, legendarni udeleženci NOB ali njihovi potomci, Združenje ZZB za vrednote NOB, pomembne veteranske in druge civilnodružbene organizacije (na primer Dražgoše, Jelovica ipd.), Zveza društev Sever, tigrovci, protestantsko društvo Primoža Trubarja, župani številnih slovenskih občin, posamezniki in organizacije iz zamejstva (Porabje, Benečija, Rezija, Koroška itd.), veleposlaniki iz ZDA, Norveške, Čehoslovaške, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Avstrije, BiH, Italije, Madžarske, Francije, akademiki dr. Anton Vratuša, dr. Matjaž Kmecl, dr. Andrej Pirjevec in tako dalje. Ob zasajenih dreves in grmovnicah so v Vrtu tudi neživi pomniki vojnih grozot, med drugim ožgana opeka iz Hirošime, kamen z oltarja cerkve iz Orandura v Franciji (kjer so nacisti v cerkev zaprli vseh 374 prebivalcev te vasi in cerkev zažgali) ter skulpture in darila avtorjev z več likovnih kolonij v Sloveniji.
Dodatno priznanje za vse napore, ki jih je skupina entuziastov opravila pri urejanju Vrta v duhu že omenjenega poslanstva, je sledilo 5. julija 1996. Takrat je bil sprejet akt o ustanovitvi Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Ustanovitelji so bili poleg prof. dr. Vaneka Šiftarja ZRC SAZU, Univerza v Mariboru, ZZB NOB, Zavarovalnica Triglav, NLB, Mura, Radenska ter sedem prekmurskih občin. Kasneje so se kot ustanovitelji pridružile še tri občine, med njimi tudi Občina Radenci. Predsednik uprave fundacije je že dolgo gospod Ernest Ebenšpanger, namestnik pa Marjan Šiftar, v programskem svetu ustanove pa so sodelovali oziroma sodelujejo številni ugledni akademiki - še posebej naj omenim dr. Antona Vratušo -, univerzitetni profesorji (tudi številni z Univerze v Mariboru) in ugledni posamezniki s številnih področij javnega življenja. Še posebno vrednost pa daje Vrtu in delovanju Ustanove že vrsto let v Vrtu delujoča Raziskovalna postaja ZRC SAZU Prekmurje.
Več kot evidentno je, da je Leljakova "resnica" v popolnem nasprotju z zgodovinsko dokazano resnico
In sedaj k bistvu tega prispevka, torej k odgovoru na vprašanje iz prvega odstavka. Občinski svet Občine Radenci je sprejel sklep, da občina s 1. 3. 2021 izstopi kot soustanoviteljica iz Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, če fundacija ne bo "enakovredno obravnavala vseh treh sistemov: nacizma, fašizma in komunizma". Takšen predlog sklepa občinskega sveta Občine Radenci v sebi nosi potvarjanje zgodovine, saj se s takšnim sklepom negirajo grozote nacizma in fašizma, kajti proti obema vojnima doktrinama so se v drugi svetovni vojni družno borili zavezniki, med njimi tudi Sovjetska zveza in njena Rdeča armada. Zaveznike je povezovala skupna borba proti fašizmu in nacizmu ne glede na razlike v njihovih ureditvah. In čeprav je vladala v Sovjetski zvezi komunistična partija! Slovensko NOB je takrat organizirala OF in tudi vemo, kdo so bili voditelji upora proti okupatorju. Pa tudi primorski TIGR je korakal pod isto zastavo. Torej predlog občinskega sveta Občine Radenci grobo negira osvobodilno gibanje v Sloveniji in se tako postavlja na stran domačih izdajalcev, ki so prisegali Hitlerju. Saj nam je dobro znan govor Rupnika, da je prihodnost Slovencev v okviru Nemčije, pa tudi blagoslov škofa Rožmana domobrancem na stadionu v Ljubljani v prisotnosti nemškega generala Rösenerja.
Ko je zahteva občinskega sveta Občine Radenci prišla v krog podpornikov fundacije, je v javnosti nastalo splošno zgražanje. In kdo je pravzaprav "moralna nadavtoriteta", ki je svetnikom občinskega sveta Občine Radenci predlagala izstop iz omenjene fundacije? To je gospod Roman Leljak, župan občine Radenci, ki je začel in še vedno vodi akcijo za spreminjanje imena ulice maršala Tita in je s tem povzročil veliko negodovanje občanov in tudi širše. Zadeva je pristala na najvišjih sodnih organih. Ali ima župan tudi v primeru izstopa Občine Radenci iz omenjene fundacije kakršnokoli moralno osnovo, da presoja delovanje fundacije kot nesprejemljivo, ker ta deluje v smislu humanosti in poziva, da se grozote nacizma in fašizma nikoli več ne ponovijo? Dragi bralci, še zlasti pa člani občinskega sveta, sami presodite, ali je to človek etičnih in moralnih načel. Preprosto zato, ker so pred časom mediji poročali o njegovih nečednostih, ki jih je počel še kot obveščevalni vojaški oficir in tudi kasneje kot samostojni podjetnik. Prostor ne dopušča, da bi preslikavali debelo mapo negativnih člankov o njem, ki jih hrani arhiv časnika Večer. Naj navedem samo nekatere trditve: "… v kasarnah Franca Rozmana - Staneta in Slave Klavore je vzel najmanj 45 pisem, namenjenih tamkajšnjim vojakom, in iz njih kradel denar, iz dveh pisem (ime vojaka) pa naj bi bil vzel čeke v vrednosti 290.000 dinarjev" (Večer, 21. 2. 1989); "… na vojaškem sodišču v Ljubljani so ga obsodili zaradi zlorabe službenega položaja" (Večer, 17. 10. 1989); "… tožba zaradi lažnih podatkov" (Večer, 19. 4. 1990); "… ovadba zaradi utemeljenega suma odvzema prostosti - ugrabitve miss Slovenije 1994" (Večer, 24. 11. 1995); "… obtožen goljufij in zlorabe kreditne kartice" (Večer, 16. 10. 1999); "… avstrijski krediti v Leljakov žep" (Večer, 16. 10. 1999); "… sojenje Leljaku zaradi lažnih računov o nakupu avtomobilov" (Večer, 19. 10. 1999). V njem najdemo tudi informacijo, da je bil pogojno obsojen celo zaradi neplačevanja preživnine.
O Leljakovih nečednostih je poročala denimo Slobodna Dalmacija 8. 2. 2017. Avtor članka, zgrožen nad Leljakovo preteklostjo, med drugim tudi navaja njegovo mnenje, in sicer da pozdrava Za dom spremni! ni treba sankcionirati, da je treba izenačiti kljukasti križ in peterokrako zvezdo. To ni le povzdigovanje ustaškega pozdrava in nacističnih simbolov, temveč Leljak tudi žali Slovence z izjavo: "Še vedno je okoli 35 odstotkov Slovencev povezanih z Udbo."
Več kot evidentno je namreč, da je Leljakova "resnica" v popolnem nasprotju z zgodovinsko dokazano resnico, ki so jo z opravičilom o vojnih grozotah potrjevali na primer bivši predsednik Nemčije Helmut Kohl in tudi nekateri drugi politiki iz dežel, kjer sta vladala nacizem in fašizem. Odločitev občinskega sveta Občine Radenci o izstopu občine iz ustanoviteljstva dr. Šiftarjeve fundacije je tudi zgodovinska, saj bo na ta način Občina Radenci edina, ki ne bo uvrščena med preostale občine v Prekmurju, ki so poslanstvo omenjene ustanove ocenile kot svoje lastno videnje borbe proti nehumanim dejanjem, ki se tudi v sedanjem trenutku marsikje ponovno pojavljajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
