(POGLED) Politična sredina je čista fikcija, pritlehni oportunizem šlepanja "malo na to in malo na ono"

Politična slika Slovenije pred volitvami je res barvita. Na volitve se podaja čez dvajset strank in list. Pahljača politične pozicije je razprta do konca. Izbirali bomo med skrajno desnico, trdno desnico, običajno desnico — pa tudi takšno, ki deluje sredinsko. Na drugi strani imamo skrajno levico, normalno levico in — recimo ji — zmerno levico.

V tokratno volilno bitko se podajajo tudi stranke, ki zase pravijo, da niso ne leve ne desne. Da so sredinske. Povezovalne, mostograditeljske. Trdijo, da niso ideološke in to vse bolj poudarjajo, saj da nas ideologije razdvajajo. Pri tem na ideologijo gledajo kot na vrsto popačenih ali pa napačnih skupinskih prepričanj.

Toda kaj je sploh ideologija, ki jo tako hitro dodajamo negativni kontekst. In zakaj s tem obmetavamo vse, kar se konča na -izem?

Reason why

Čisto preprosto. Ideologija je skupek vrednot in prepričanj, ki si jih deli družba. V marketingu bi temu rekli “reason why”. Zakaj sem tu? Za kaj se zavzemam?

Če torej razmislimo o političnem sporočilu sredinskih strank, za kakršni se deklarirata zlasti Naša dežela in Povežimo Slovenijo — da nista ideološki —, lahko to razumemo tako, da nimata vrednot. Nimata smernic, nimata prepričanj. To pa je merilo oz. kriterij, da delujeta v skladu s tem, kar stranki mislita, da sta, ali bi si želeli, da sta. 

Ampak ta sredinska neideološkost preprosto pomeni, da se odločata interesno, kot jim v kontekstu časa, političnih razmerij in priložnosti ustreza.

Voliti stranko brez vrednot?

Je torej na mestu voliti stranko brez vrednot? Voliti stranko, ki želi priti na oblast, ne da bi delovala na temelju nekih javno znanih usmeritev, ki jih praviloma mora deliti z volilci, če jih želi prepričati?

Saj vem. Zdaj bosta obe stranki skočili name in me prepričevali, da seveda imata vrednote. Dobre vrednote.
​Tudi prav. Sprejmem. Ampak če jih imata, potem sta tudi ideološki. Zato naj se nehata sprenevedati. 

Njuno sporočilo o neideološkosti lahko zveni vabljivo in zavajajoče. Manj angažirani volilci to lahko razumejo, da s svojo sredinskostjo zavračata vse, kar je ekstremnega. Že mogoče. 

Ampak kaj je v resnici tisto, za kar se v svoji sredinskosti zavzemajo?

Vprašanja

Kako se v takšni drži opredeljujejo, ko gre za svobodo govora, svobodo medijev? Ali ko gre za finančno izčrpavanje STA, za politično podrejanje RTV Slovenija? Kaj je sredinska drža, ko predsednik vlade pljuva po vseh, ki mu niso všeč ali mu niso naklonjeni? Kaj je sredinska drža, ko se predsednik vlade izogiba pravdnim postopkom, dokler ne zastarajo? Kakšno je stališče sredine do tega, da predsednik naše vlade novoizvoljenega predsednika ene najmočnejših držav označi za najbolj šibkega v njeni zgodovini? Kako sredinske stranke gledajo na to, da je vlada v času kovida vladala z odloki in da so se v tem mandatu tudi zakoni prilagajali interesom največje vladajoče stranke? Kakšno je stališče sredine do tega, da vlada nad povsem mirne protestnike pošilja policijski stroj, ki ga je spremenila v robota notranjega ministra? Kaj misli sredina, ko gre vlada z inšpektorjem nad njej neljubi Inštitut 8. marec? Kakšno je stališče o kadrovskih čistkah in nastavljanju svojih kadrov? Nesposobnih, neizkušenih, vendar lojalnih?

Za kaj so?

To je samo niz vprašanj, na katera bi si želela slišati odgovore "čiste" sredine. 

Še bolj pa me zanima, ali stranke sredine zagovarjajo politiko, ki ogroža ustavni sistem. Ali so za smer, kjer vlada ustavna demokracija, ki nam je bila obljubljena ob osamosvojitvi? Tudi s strani tistih, ki nam danes nedemokratično in avtokratsko vladajo.

Kvaliteto uravnoteženja à la SDS lahko te dni spremljamo na Novi24RTV Slovenija, ki z nastavljanjem strankarsko opredeljenih ljudi z desnice na ključna mesta kaže žalostni in zaskrbljujoči domet, ki ga je kot vodilna stranka sposobna ponuditi. Ratingi so v prostem padu. Taisti ratingi, zaradi katerih je RTV odletela prejšnja garnitura.

Novo presenečenje

Politična sredina je čista fikcija. Pritlehni politični oportunizem, ki omogoča, da se tako opredeljene stranke šlepajo malo na to in malo na ono. Tam, kjer jim to koristi.

In vsaka njihova odločitev je lahko za volilce novo presenečenje. V politiki pa je treba biti predvsem dosleden in načelen.

* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokus.