(POGLED) Politika in sovražni govor

Zahteva poslanskih skupin NSi, SDS, SMC, SNS in predstavnikov narodnih skupnosti za sklic sej odborov državnega zbora za notranje zadeve in za pravosodje, na katerih bi obravnavali pri nas vse bolj prisotno stopnjevanje sovražnosti, izključevanje ter napade na posameznike in organizacije na podlagi vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora, se zdi kot pomota. Nepojmljivo. Nedojemljivo. Smešno, četudi desetletja prepozno.{api_embed_photo_L30}635101{/api_embed_photo_L30}

O sovražnosti, izključevanju in napadih se želijo pogovarjati prav tisti, katerih šef vseskozi igra na strune komunikacijske brutalnosti, primitivnosti, strahu, sile in ločevanja na naše in nenaše?! Res je, za sklic so formalno poskrbeli v NSi, miroljubnem koalicijskem satelitu SDS. Bilo bi preveč absurdno, če bi sklic zahtevala SDS.{infobox-quote_full}153962{/infobox-quote_full}

Koalicijskim strankam stojijo ob strani Jelinčič s svojimi nacionalisti in oba predstavnika narodnosti. A za neverjetni vsebinski zasuk prioritet, o katerih se je treba pogovarjati na parlamentarni ravni, ima zasluge nedvomno vodilna stranka koalicije.

Opozicijske stranke so pobudo zavrnile.

Politika - še posebej aktualna koalicija - glede komuniciranja že dolgo nima ogledala, v katerem bi lahko uzrla svojo resnično podobo. Lotili so se teme, ki se je zadnjih trideset let tako ali drugače nalagala v njihovem hlevu.

Koalicija hoče opozoriti na sovražni govor. Hoče ga preganjati, če že ne izkoreniniti, obenem pa minimalizirati in deradikalizirati. Čeprav ima prav v tem segmentu svoje najmočnejše igralce. Sovraštvo, ločevanje, zmerjanje, nespoštovanje so tako rekoč povsod po svetu in tudi pri nas imanentno prav desno naravnanim strankam.

O sovražnosti v Sloveniji se želijo pogovarjati tisti, ki recimo na delovno mesto direktorja slovenjgraške bolnišnice ponovno zaposlijo človeka, na čigar twitter profilu smo lahko - preden je zbrisal - prebrali: "Morda boš kmalu pozitiven, pa da vidimo kk boš cvilil." Ali: "Janez Stanovnik je umrl. Končno!" Ali: "Če bi natašo polizal bi še po sardonih dišal tale Marjan Šarec."

Gre za Janeza Lavreta. To je le manjši del njegove nagnusne zbirke, neprimerne in nedostojne človeka, kaj šele človeka v funkciji direktorja javnega zavoda, bolnišnice. Da so ga ponovno ustoličili, je bilo treba najprej narediti red v svetu javnega zavoda. Po njegovem imenovanju pa je protestno odstopila strokovna direktorica bolnišnice.

Tvitov maršala Tvita ni treba ponavljati. Zgodovina jih je zabeležila, da ne bodo šli v pozabo.

Tale je recimo od njegovega poslanca Franca Breznika, ki se je na zapis Mirovnega inštituta glede zaustavitve financiranja STA oglasil z naslednjo finančno grožnjo, ki jo je vlada v PKP 7 poskušala neuspešno uresničiti: "Kuck mal, wer da spricht! (Look Who's Talking), še en proračunski nebodigatreba. Lepo, da ste se oglasili. Na vas smo čisto pozabili. Pridete v kratkem na vrsto. Za vašo financiranje v enem mandatu, bomo postavili vsaj en dom za starejše, ki so garali 40 let za minimalca. #hvala"

Naj bo dovolj primerov. Vodilna politična stranka koalicije je nedvomno tudi vodilna v izkazovanju sovražnosti do drugače mislečih, v zaničevalni retoriki, posmehovanju. Žal se je njihovo izrazoslovje že zapisalo v komunikacijski genom ljudstva.

"Besede imajo neverjetno moč in predstavljajo odtis, ki ga vsak dan znova pustimo v svetu," je na novinarski konferenci ob najavi zahteve za sklic sej že omenjenih odborov povedal vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Dodal je, da ne želijo biti politično sodišče, a je njihova naloga, da budno spremljajo dogajanja v družbi in se na sovražne pojave pravočasno odzovejo.

Za božjo voljo, kje so bili pa do sedaj!?

Tako kot smo ob neprimernem komuniciranju aktualnega predsednika vlade in mnogih drugih iz njegovega kroga zaman čakali na odziv predsednika države, tega nismo dočakali niti od predstavnikov koalicijskih strank. Zdaj bi se pa radi pogovarjali o tem, o čemer so ves čas molčali in molče pritrjevali piscu tovrstnih gnusob in ga za vrati parlamenta morda celo spodbudno trepljali po ramenu.

Pravijo še, da na nikogar ne kažejo s prstom. Seveda, saj tudi ne smejo. Prvi kazalec bi bil jasno usmerjen v Gregorčičevo. Namesto tega nas pozivajo, da se "na neki način zresetiramo, ker smo prišli do točke, kjer slovenska družba še ni bila". Želijo si, da bi iz besednjaka parlamentarcev izginile besede kot fašisti, kriminalci na oblasti, golazen in podobno.

Horvat je tudi opozoril na izkazovanje sovraštva v javnosti z nacističnim kljukastim križem, kar se je po njegovih navedbah začelo že na protivladnih protestih. To je označil za povsem nedopustno.

Spoštovani politiki, ali resno mislite, da smo mi, državljani, tisti, ki so zgrešili smer in zakuhali stanje, v katerem smo? Kdo vendar, če ne vi sami, je vsak dan z vsakim nastopom, izjavo, zapisom, tvitom, intervjujem, besedo naš vzor? Kdo lahko najbolj hitro, učinkovito in z zgledom pokaže, kakšen naj bo dober človek, dober politik? Kdo, če ne politik, lahko svojemu ljudstvu najbolj transparentno in vsak dan pokaže, kaj pomeni beseda odgovornost, poštenost, predanost, spoštovanje, iskrenost?

Ali mar resno mislite, da je ljudstvo brez razloga besno na politike? Ali vi sami menite, da je naša politika spoštljiva do ljudi, čista, brez afer, brez imenovanj prijateljev in družinskih članov na vplivna delovna mesta, brez sumljivih denarnih poslov s povezanimi družbami ali posamezniki? Ali menite, da ljudstvu nihče nikoli od represivnih organov ni grozil? Da ne sovražite tistih, ki niso z vami? Ker tudi vi sami nikogar in nikoli niste ustrahovali?

Kdo po vašem mnenju pa je tisti, ki je bil temu ljudstvu vzor na poti do točke, kjer pravite, da še nismo bili? Dober politik zagotovo ne. Slab pač. Vsak dan.

* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.