(POGLED) Z vojno izgubljajo (skoraj) vsi

Kako krhko je lahko na videz robustno svetovno in z njim tudi evropsko gospodarstvo, je pokazal zadnji večji dogodek, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob asistenci beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka vojaško napadel Ukrajino. Po dveh letih utrujajoče epidemije koronavirusa, za katero upamo, da je v zadnjih izdihljajih, se je zgodilo namreč to, za kar je ves svet vse do letošnjega 24. februarja upal, da se vendarle ne bo. Od takrat je iz Ukrajine zbežalo že skoraj štiri milijone ljudi, predvsem žensk in otrok, ki so si reševali življenje, potem ko je postalo jasno, da ruska vojska ne cilja le ukrajinskih vojaških in infrastrukturnih objektov, ampak tudi stanovanjske bloke in hiše, pa bolnišnice, porodnišnice in celo sirotišnice, kjer je bivalo na stotine že tako nemočnih in kruti usodi prepuščenih otrok. Na drugi strani umirajo tudi ruski vojaki, več kot 14 tisoč ljudi je zaradi protivojnih demonstracij v Rusiji priprtih in veliko med njimi mučenih, mnogi, ki bi še lahko postali neprostovoljni naborniki in bi jih napotili v nesmiselno vojno morijo, pa je iz Rusije rajši pobegnilo.

Seveda je Putinov vojaški napad na Ukrajino pustil strahovite gospodarske posledice za Ukrajino, ki bo po koncu tega vojaškega spopada, za katerega upamo, da ga bo čim prej konec, vojaško opustošena. Pod velikansko težo zgodovinsko obsežnih sankcij držav zahodnega sveta so izjemno težke posledice tudi za belorusko gospodarstvo - to je bilo že prej pod avtokratskim Lukašenkovim režimom, ki naj bi bil tudi prikrojil beloruske predsedniške volitve, pod sankcijami -, seveda pa so tokratni ukrepi zahodnega sveta precej bolj prizadeli rusko gospodarstvo. Temu analitiki za letos napovedujejo kar osemodstotni upad bruto domačega proizvoda. Obenem je razvrednotena njihova denarna valuta ruski rubelj, ki je bila 7. marca vredna pol manj in je bilo za en evro namesto predvojnih 85 rubljev treba odšteti 163 rubljev. V teh dneh pa je evro še vedno vreden okrog 115 rubljev, to je še vedno precej več kot ob začetku vojne v Ukrajini. Močno so porasle svetovne cene nafte, plina in nekaterih drugih surovin, katerih pomembna proizvajalka je Rusija, a tudi cene teh so v zadnjih dneh začele upadati, verjetno upajoč, da se bodo ruski vojaki kmalu umaknili iz Ukrajine, vsaj iz njenega večjega dela.

V prejšnjih dneh smo lahko sami videli, kaj pomeni visoka rast naftnih derivatov, ko so si tudi državljani Slovenije hiteli polnit rezervoarje svojih avtomobilov, tovornjakov, traktorjev, v kovinskih sodih so si naredili še "naftne zaloge". Ob tem smo se lahko vprašali, kakšna bi šele bila pri nas panika, če bi, bognedaj, kdo napadel tudi našo državo. Rusko gospodarstvo je sicer doživelo svojevrsten nepričakovan udarec, ko so zahodne države nekatere večje ruske banke izključile iz medbančnega telekomunikacijskega omrežja Swift, česar v Rusiji verjetno niso pričakovali. Ruska Sberbank, ki je v večinski lasti ruske države, se je praktično čez noč morala umakniti iz evropskih držav, ko so njeni komitenti začeli pri njej dvigovati denar. Rusijo so začele zapuščati tudi največje svetovne multinacionalke, na čelu z McDonald'som, ki je le v Rusiji zaposloval 62 tisoč ljudi, katerim za zdaj še nakazuje plače, pa Microsoft, Ikea, H&M, Zara, Coca-Cola, Bridgestone, Hyundai, BMW in številni drugi so (vsaj začasno) zapustili skoraj 150-milijonski ruski trg. Nekateri v Rusiji menijo, da bodo to vrzel zapolnili domači ponudniki. Pa jo bodo res? Še korak naprej so šle ZDA in Velika Britanija in iz Rusije prenehale uvažati energente, kot so zemeljski plin in nafta, saj si to v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami na čelu z Nemčijo lahko privoščita.

Kako pa je ali še bo Putinov vojaški napad na Ukrajino prizadel slovensko gospodarstvo? Določene posledice gotovo bodo, že na prehranskem področju, če vemo, da Ukrajina pregovorno velja za žitnico Evrope. Posledice se že kažejo v določenem pomanjkanju moke in različnih jedilnih olj, saj je tudi Madžarska, od koder pa Slovenija uvaža pšenico, že napovedala, da bo v primeru lastnih potreb po teh dobrinah omejila izvoz. Najnovejši statistični podatki sicer kažejo, da je lanskoletna blagovna menjava Slovenije z Rusijo znašala 1,2 milijarde evrov, pri čemer je bilo slovenskega izvoza v Rusijo za kar 855 milijonov evrov. Bistveno manjša je bila lanska slovenska blagovna menjava z Ukrajino, namreč 314 milijonov evrov, in tudi tu je z 244 milijoni evrov prevladoval slovenski izvoz. Ob Iskratelu, Heliosu in Riku je daleč največji izvoznik v Rusijo in Ukrajino novomeška farmacevtka tovarna Krka, ki je lani tam prodala za 429 milijonov evrov ali 27 odstotkov celotne svoje prodaje, res pa je, da Krka kar tri četrt prodaje v Rusiji ali četrt milijarde evrov proizvede v svoji ruski tovarni. Sami podatki pričajo, da Krka ne ruskega in ne ukrajinskega trga gotovo ne bo zapuščala, saj bi lahko bilo to zanjo usodno, velik udarec pa bi bil tudi za slovensko državo, ki je (ne)posredno daleč največja lastnica Krke. Ta ji letno daje več deset milijonov evrov dividend, kar se je dogajalo tudi med epidemijo koronavirusa.

Veliko bolj je lahko Slovenija v naslednji kurilni sezoni prizadeta, če bi bil omejen uvoz zemeljskega plina in nafte iz Rusije, saj prehod na zelene alternativne vire električne energije (sončna energija, veter) ne bi mogel v nekaj mesecih pokriti primanjkljaja zemeljskega plina in nafte, pa tudi jedrske, termo in vodne elektrarne ne bi mogle pokriti vseh slovenskih potreb po električni in ogrevalni energiji. Obenem bi bile cene vseh teh energentov še višje, kar bi bila voda na mlin velikim svetovnim izvoznicam nafte, predvsem na Bližnjem vzhodu. A na srečo tudi rusko gospodarstvo ne bi (z)moglo dolgoročno preživeti brez izvoza svojih energentov, s katerim po nekaterih ocenah ustvari med 30 in 40 odstotki svojega BDP. Prav tako so številni ruski oligarhi, ki so blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu - kakor on sam, ki naj bi neuradno posedoval milijarde evrov premoženja -, v preteklih tednih utrpeli velikanske izgube. Tako s padcem vrednosti delnic na Moskovski borzi, ki je že tedne tudi zaprta, pa ne nazadnje z zaplembami bančnih računov, luksuznih nepremičnin in jaht, ki jih, kako ironično, posedujejo prav pri ruskem političnem vrhu osovraženem Zahodu. Če ne zdrava pamet, pa bo politično rusko vodstvo in njegove oligarhe verjetno streznila izguba denarja.