Z vsakodnevnim zaostrovanjem cepilnega nacionalizma je globalno prizadevanje za odpravo pandemije v nevarnosti. Od sredine marca je za koronavirusom po vsem svetu zbolelo približno 120 milijonov ljudi, umrlo jih je približno 2,6 milijona. Čeprav so to ogromne številke, ponazarjajo le del svetovne populacije, kar pomeni, da ima pandemija pred seboj še zelo dolgo pot.
Dobra novica je zgodovinsko prizadevanje za reševanje krize. Čeprav uveljavitev novega cepiva skozi vse faze razvoja in odobritve običajno traja desetletje, so farmacevtska podjetja postopek zaključila v manj kot enem letu. Svetovna zdravstvena organizacija je za nujno uporabo že odobrila štiri cepiva proti covidu-19, preostalim bo dala zeleno luč verjetno zelo kmalu. Poleg tega so bili v kratkem času ustvarjeni novi ambiciozni globalni mehanizmi, ki bodo olajšali hitro in pravično distribucijo cepiv po vsem svetu.
Tako je na primer od aprila 2020 dostop Svetovne zdravstvene organizacije do orodij covida-19 (ACT), ki vključuje vse vidike boja proti pandemiji, pomagal v boju proti virusu, saj je omogočil eno najhitreje usklajenih prizadevanj za doseganje javnega zdravja v zgodovini človeštva. Zdaj je Covax začel dobavljati cepiva v vsaj 50 držav z nizkimi in srednje velikimi dohodki po vsem svetu (čeprav je bila začetna zaloga v zgodnjih fazah proizvodnje cepiv omejena).
Toda poleg teh pobud je večina držav fiksirana na svoje okoliščine in zanemarja globalno povezanost, zaradi katere smo vsi ranljivi tako dolgo, dokler virusa ne premagajo po vsem svetu. Kot poudarja Svetovna zdravstvena organizacija, nihče ni varen, dokler niso vsi na varnem.
Kot že lahko sami vidimo, obstaja velika nevarnost, da bodo nove različice virusa uničile ali celo iztirile celotno prizadevanje za cepljenje. Trenutno imamo opravka z novo britansko (B.1.1.7), južnoafriško (B.1.351) in brazilsko (P.1) različico – in ni znano, kje se bo pojavila naslednja. Dlje ko se bo pandemija nadaljevala, več možnosti bo imel virus za pojav novih nevarnih mutacij, ki bi mu omogočile imunost proti cepivu. Vprašanje ni, ali, ampak kdaj. Poleg tega bi morali, ko se pojavijo nove različice, predvidevati, da se bodo prej ali slej razširile po vsem svetu. Zdaj bi že morali vedeti, da državne meje in fizična razdalja zagotavljajo le omejeno zaščito.
Vsi naši običajni konflikti, rivalstva in viri geopolitične napetosti seveda ostajajo; a vprašanje je, ali se lahko ozremo mimo njih, ko razmere to zahtevajo
Celovit in usklajen globalni odziv pa ima poleg zaščite pred biološko grožnjo tudi jasno ekonomsko utemeljitev. V našem visoko integriranem svetovnem gospodarstvu bodo stisko ene regije zagotovo čutili tudi drugje. Nedavna študija, ki jo je naročila Mednarodna trgovinska zbornica, presenetljivo opozarja, da bo svetovno gospodarstvo izgubilo kar 9,2 milijarde dolarjev, če vlade ne bodo zagotovile dostopa do cepiv proti covidu-19, ki jih razvijajo, od katerih bi približno polovico cepiv dobila napredna gospodarstva. Poročila RAND Europe in Eurasia Group dajejo podobne zaključke.
V tej perspektivi je treba videti stroške boja proti pandemiji. ACT Accelerator je sprva potreboval 38 milijard ameriških dolarjev za obdobje 2020–21. Vlade in zasebni sektor, brez filantropskih in multilateralnih prispevkov, so zdaj zmanjšali vrzel v financiranju na 22 milijard dolarjev. A to je zelo malo v primerjavi z zgoraj ocenjenimi potencialnimi izgubami, da ne omenjamo milijard dolarjev, ki so bile v preteklem letu že porabljene za podporo gospodinjstvom in podjetjem.
Kljub temu pomeni cepilni nacionalizem veliko grožnjo. Vlade so pod močnim domačim političnim pritiskom, da zagotovijo cepiva za svoje prebivalstvo, preden dovolijo pošiljanje odmerkov drugam. Nekateri, kot so Kitajska, Indija in Rusija, so začeli uporabljati zaloge in dostave cepiv kot instrument v svoji zunanji politiki.
Tako kot je za oblikovalce politik cepilni nacionalizem mamljiv, je na koncu samouničujoč. Vsaka nova omejitev neizogibno omeji uvajanje cepljenja in poveča verjetnost, da cepiva ne bodo dosegla krajev, kjer so nujno potrebna. Bolj kot kadarkoli prej potrebujemo odprto, pregledno, dobro delujoče svetovno gospodarstvo. In bolj kot kadarkoli prej potrebujemo politične voditelje, ki se obnašajo kot državniki in ne kot taktiki.
Da ne bo pomote: čaka nas zgodovinski preizkus sposobnosti združevanja pred skupno grožnjo. Vsi naši običajni konflikti, rivalstva in viri geopolitične napetosti seveda ostajajo; a vprašanje je, ali se lahko ozremo mimo njih, ko razmere to zahtevajo.
Zdaj smo mi proti njim – človeštvo proti virusu in njegovim številnim mutacijam. Skupaj bomo stali ali padli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
