"Slovenija je prvega predsednika vlade dobila v zanosa polnem Lojzetu Peterletu, pa manj polnem učinkovitosti. Zamenjal ga je pragmatični in potrpežljivi ter skromni Janez Drnovšek, ki ga bo težko kdo presegel. Razumel je, da je vladanje podobno igri šaha, kjer so tudi najmanjše figure pomembne za končno zmago. Andrej Bajuk je preživel komaj šest mesecev. Antonu Ropu je uspelo sprejeti nekatere zakone, med njimi pokojninskega, ter Slovenijo pripeljati v EU. Neodločni Borut Pahor je pomešal vlogo predsednika vlade in predsednika republike, Alenki Bratušek je uspelo Slovenijo ohraniti pred trojko v času krize. Miro Cerar je s svojo neodločnostjo in počasnostjo zaznamoval slabo vodenje vlade. Marjan Šarec je tvegal z odstopom in izgubil. Posebno poglavje je Janez Janša, ki mu je kljub nekaterim dobrim rešitvam s svojo maščevalnostjo in grobostjo uspelo spraviti na ulice tisoče Slovencev in je to plačal z velikim porazom na volitvah leta 2022. Tako končno pridemo do današnje vlade in njenega predsednika Roberta Goloba. Njegova stranka Gibanje Svoboda je premočno zmagala na volitvah in dobila udobno večino v DZ. /:../
Vlada ima trenutno najnižjo podporo, predsednik vlade ima najnižjo podporo. V podjetju bi v takem primeru prišlo do menjave uprave in njenega predsednika, ki bi jo sprejel nadzorni svet v imenu delničarjev/lastnikov. V primeru politične realnosti se to seveda ne bo zgodilo, saj državni zbor ne bo zamenjal vlade, ki pa sama tudi ne bo odstopila. Najbolj kratko potegnejo volilci ('delničarji'), ki na vse skupaj nimajo vpliva. Ostanejo jim le volitve, kjer pa se bo za oblast potegovala ista 'uprava' oziroma prejšnja. In kaj preostane nam, navadnim državljanom? Branje političnih tračev ali pa Beckettove drame Čakajoč Godota."