"Volitve potekajo v kontekstu iliberalizma in naraščajočega odpora do zelenih politik (greenlash). Sestava novega Evropskega parlamenta bo zato odraz in pokazatelj moči populizma, skrajne desnice in evroskeptičnega nacionalizma. Nova razmerja moči bodo zahtevala reorganizacije in nove koalicije poslanskih skupin v smeri desnega populizma in radikalizma. Marine Le Pen je na primer že predlagala združitev radikalnih in nacionalno-konservativnih skupin v radikalno ‘super skupino’, ki bi se ji ob uspešnem rezultatu verjetno pridružil tudi Viktor Orbán, če le najdejo skupni jezik glede Rusije.
Te spremembe bi ogrozile predvsem upravljanje podnebne krize, migracij, ekonomske-fiskalne politike, finančne in vojaške pomoči Ukrajini. Nekateri dokumenti že nakazujejo, da bi premoč desnice ustavila velik del zastavljenih načrtov podnebnega prehoda. Čeprav je del dogovora (na primer paket za dosego ciljev do 2030 in 2035) že sprejet, se je o ukrepih za doseganje ciljev do 2040 še treba dogovoriti. Ni zanemarljivo, da lahko ob zadostnem političnem pritisku spremenijo tudi že sprejete. Desne in radikalne stranke se namreč hitro odzivajo na nezadovoljstvo ljudi, a njihova politika izkorišča problem, namesto da ga naslavlja – tako na primer gradijo na izključevalnosti izbire med varovanjem okolja in konkurenčnostjo gospodarstva. Če Orbán na primer nima zadržkov do kitajskih zelenih investicij na Madžarskem, v Bruslju brez zadržkov zagovarja diametralno nasprotna stališča. Tudi Švedska, ki velja za naprednejšo, že sprejema ohlapnejše okoljske politike.
Nova razmerja v EP bodo pomembna tudi pri oblikovanju nove komisije. Četudi EP ni najmočnejša institucija, oblikuje naravo razprav v državah članicah in vpliva na odločitve Sveta EU. Žal stranke in mediji v Sloveniji niti tokrat niso opravili svoje družbene vloge pojasnjevanja in izobraževanja volilnega telesa o procesih delovanja, moči institucij EU in vloge parlamenta; ta pač ni državni zbor.
Kot lahko vidimo v post-brexit Združenem kraljestvu, se učinkovite EU v vsakdanjem življenju skoraj ne občuti. Pravice in svoboščine postanejo samoumevne, dokler te niso resno ogrožene. Da Bruselj vendarle ni tako oddaljen od naših življenj, bi lahko kmalu občutili. Smer že nakazanih sprememb in obrisov novih koalicij moči utrjuje v prepričanju, da bodo prav te volitve odločilne za prihodnost Evrope in zunaj nje." (dr)
