"S sprejemom novele zakona o javni rabi slovenščine je bil dejansko narejen zelo pomemben korak naprej. Tu ne gre samo za slovenščino, ki jo bodo dobile Applove naprave, ampak tudi za to, da bo v prihodnjih letih nekaj samoumevnega, da bodo naši avtomobili, pa hladilniki, štedilniki, mikrovalovke in vse podobne naprave, ki omogočajo vse večjo interakcijo z uporabniki, z nami 'govorili' slovensko.
Ponudniki videostoritev na zahtevo, med katerimi sta kot negativna zgleda najbolj znana Netflix in Disney+, pa za zdaj sodijo še pod evropsko zakonodajo, zato v okviru samih aktivnosti znotraj Republike Slovenije tu ne moremo storiti kaj več od stalnega javnega pritiska. Je pa dejstvo, da nismo sami. S podobnimi zadregami glede Netflixa ali drugih mednarodnih ponudnikov različnih storitev se srečujejo tudi druge države, na primer Litva, Latvija, Estonija, Malta, Norveška, Hrvaška, Grenlandija, Islandija, pa tudi večje države zaradi regionalnih jezikov, in znotraj Evropske unije se vzpostavlja vse večji konsenz, da bo Evropska unija na ravni evropske zakonodaje, zlasti na ravni direktiv, posegla tudi na to področje. /.../
Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da bo standarde za raven prevodov vselej postavljala naša nacionalna televizija. Tudi zato je ohranjanje visokih standardov na ravni RTV Slovenija pomembno najprej primerjalno znotraj Slovenije, nato pa tudi zaradi vpliva na tuje ponudnike. Morda bi kdo vprašal, zakaj se toliko ukvarjamo s podnapisi. Zato, ker preko podnapisov lahko preberemo za več knjig besedila na leto. S pomočjo podnapisov lahko pridobimo ogromno znanja knjižnega jezika in vse to prek zabave."
