Ugrabitev zahodnega ugodja

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je znova pokazal, kako ravna s svojimi nasprotniki. 23. maja je napotil lovsko letalo MiG-29, da je ustavilo komercialni let iz Aten v Vilno, tik preden je zapustilo beloruski zračni prostor. Namen je bil prijeti Romana Protaseviča, nekdanjega glavnega urednika beloruske opozicijske publikacije in družbenega omrežja Nexta, in ga aretirati takoj po pristanku letala v Minsku.

Zakaj bi režim, ki že čuti sankcije ZDA in EU, šel tako daleč in ugrabil letalo na poti iz ene države članice v drugo, ni težko ugotoviti. Nexta je Lukašenkov največji javni sovražnik – je več kot le novičarski portal z milijoni privržencev na več platformah družbenih omrežij (zlasti Telegram), od avgustovskih goljufivih predsedniških volitev v državi pa je tudi najpomembnejši informativni kanal v Belorusiji.{infobox-quote_full}163276{/infobox-quote_full}

Poleg poročanja o tem, kako nasilno beloruske varnostne sile ravnajo z miroljubnimi demonstranti, je Nexta vsak dan objavljala, kdaj, kje in kako naj se Belorusi množično mobilizirajo za proteste po jesenski lažni Lukašenkovi volilni zmagi. Njeni nedeljski zapisi za državni pohod za svobodo so na ulice Minska pritegnili celo 200 tisoč ljudi. Vsi demonstranti so natančno vedeli, kaj storiti, ker so sledili navodilom, ki sta jih objavila Protasevič in njegov kolega, ustanovitelj Nexte Stepan Putilo.

Po tej vstaji, kakršne v državi še ni bilo, je Lukašenkov režim začel izgubljati moč - in to z razlogom. Nexta je zbirala in delila informacije in fotografije iz celotne Belorusije. Vse objave, sporočila, fotografije in pozivi k ukrepanju so po spletu dosegli ljudi po vsej državi in ​​po svetu.{api_embed_photo_L30}670316{/api_embed_photo_L30}

Nexta je močna predvsem zato, ker je bila ustanovljena zunaj Belorusije, v Varšavi. Lukašenkov režim tam ni mogel izklopiti internetne povezave, je ugasniti ali prepovedati, kot je to počel z opozicijo in s protestniki v Belorusiji. Lukašenka je nedvomno razjezilo, da protestov ni vodila Svetlana Tihanovska, verjetna zmagovalka avgustovskih volitev, temveč izmuzljivi operater novega medija zunaj beloruskih meja.

Od marca, ko je Nexta prikazala dokumentarni film in razkrila Lukašenkovo ​​nepošteno pridobljeno bogastvo (podobno kot v nedavnem spletnem filmu o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, ki ga je objavil zdaj zaprti opozicijski vodja Aleksej Navalni), je Lukašenko pripravljen storiti prav vse, da bi prijel tega 26-letnega novinarja. Po njegovem mnenju je Nexta ključna za vse fronte upora v državi.

Ker je bilo Ryanairovo letalo precej bližje Vilni kot Minsku, trditev Lukašenkovega režima, da je zaradi grožnje z bombo letalo moralo nujno pristati v beloruski prestolnici, ni verodostojno. Ko je bilo letalo prizemljeno v Minsku, so kamere najprej posnele potnike in njihovo prtljago, nato so oblasti zelo na hitro prijele mladega disidenta in njegovo dekle.

Pridržanje Protasevičevega dekleta je klasična metoda KGB (kot še vedno imenujejo belorusko varnostno službo), zlasti kadar je namen pridobiti priznanje. Protasevič je za Lukašenka izjemno dragocen ulov, ker (kot domneva diktator) ima stike skoraj vseh beloruskih aktivistov. Dan po aretaciji je režim že objavil video s Protasevičevim priznanjem, da je v preteklosti sodeloval v protestu.

Ta taktika je bila že večkrat uporabljena. Ko so po prvih avgustovskih protestih v Minsku ugrabili Svetlano Tihanovsko, katere mož je bil v zaporu, je bila prisiljena posneti govor, v katerem je pozvala h koncu vstaje. Najverjetneje se je to zgodilo, ko je videla, da njenemu možu grozi mučenje. Od takrat je izgnana iz države - in ker vsi v Belorusiji poznajo te metode, ji nihče ne očita, da ostaja zdaj večinoma v ozadju dogajanja.

Ugrabitev je namenjena pošiljanju sporočila. Lukašenko želi s tem opoziciji povedati: "Vaši dnevi so šteti. Vi ste izdajalci, mi pa izdajalce ubijamo." Evropski uniji je poslal s tem neposreden izziv: "Iz vas lahko naredimo bedake, kadar nam to ustreza, in ne morete nas prizadeti, ker ste šibki."{api_embed_photo}670433{/api_embed_photo}

Takšni sklepi niso neupravičeni. Ne nazadnje je Kremelj, katerega domači podporniki so hvalili ugrabitev in aretacijo Protaseviča, zastrupil Navalnega z živčnim strupom in mu za to ni bilo treba odgovarjati. ZDA, Velika Britanija in EU so izrazile zaskrbljenost in uvedle simbolične sankcije, Rusija pa se je na to odzvala z namestitvijo Navalnega v delovno taborišče.

Ko je Češka prejšnji mesec razkrila, da je Rusija sodelovala pri eksplozijah v skladišču orožja, kjer sta leta 2014 umrla dva Čeha, je bil odziv skoraj enak. Pravzaprav se je uprava predsednika Joeja Bidna pravkar odrekla sankcijam proti podjetju, ki gradi plinovod Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo. Jasno je, da je pomemben denar in ne načela.

Lukašenko se zgleduje po Rusiji. Kremelj že dolgo uživa v sramotenju tujih varnostnih služb, ki poskušajo zaščititi opozicijo, običajno z napadi na izgnane disidente tik pred njihovimi očmi, kot je bil marca 2018 poskus atentata z živčnim strupom novičok na Sergeja Skripala v Salisburyju v Angliji.

Ker ima Nexta sedež na Poljskem, se moramo vprašati, ali so poljske oblasti storile vse, kar so lahko - ali so sploh ukrepale -, da bi Protaseviča in njegove kolege zaščitile in jih opozorile pred nevarnostmi, s katerimi se srečujejo. Jasno bi moralo biti, da sta Protasevič in Putilova v nevarnosti. Znano je namreč, da se Rusija in Belorusija spravita na tiste, ki jih vidita kot izdajalce, tudi če so v tujini. Zdaj vsi dobro vemo, kako daleč so pripravljeni iti.