(WASHINGTONSKE SKICE) Drhal in državnost

Letošnje leto Američanom ne prizanaša. Čakajo jih izjemno pomembne volitve. Notranja politika je popolnoma polarizirana. Doživeli so tretjo ustavno obtožbo predsednika v zgodovini. V pandemiji novega koronavirusa so podrli vse rekorde. Preplavili so jih protesti, sprva zaradi sistemskega rasizma, vtkanega v policijske postopke, nakar so se začeli odstirati sloji kompleksne ameriške družbe in razkrili množico vzrokov, zakaj lahko ljudje protestirajo na ulicahMorda je lahko njihov skupni imenovalec rasna neenakost. Kajti če govorimo o socialnih vprašanjih ali oviranju udejanjanja volilne pravice, dostopnosti do zdravstvenih storitev in osnovne infrastrukture, pridemo prej ali slej do spoznanja, da v takšnih okoljih živi veliko predstavnikov tako imenovanih obarvanih manjšin. Čeprav seveda bela - ali morda brezbarvna - večina ni imuna za nič od navedenega.
V tej kakofoniji glasov pa se je spet zaslišal še en glas. Glas neenakopravnih državljanov. Američanov, ki plačujejo davke, a nimajo predstavnikov v senatu. Predsednika Združenih držav so lahko volili pred letom 1801, nato pa so lahko prvič šele leta 1964 in po tem. Stoletje in pol vmes pa jim ustava tega ni omogočala. V predstavniškem domu kongresa imajo šele od leta 1970 enega samega kongresnika oz. kongresnico, a ta je brez glasovalne pravice. Župana so dobili šele leta 1973. Danes je teh ljudi uradno 705 tisoč. Živijo v ameriški prestolnici, v Washingtonu, v Zveznem okrožju Kolumbija. Imajo sicer voljene mestne oblasti, a okrožje, ki nima statusa zvezne države, je zvezno mesto oziroma okrožje v pristojnosti kongresa in zveznih oblasti. Te posegajo v mestne uredbe, v mestni proračun, v mestne varnostne strukture … Seveda je predsednik Donald Trump ravnal samovoljno, ko je nad protestnike - drhal, kot se je izrazil - poklical nacionalno gardo iz drugih zveznih držav, ne da bi pridobil dovoljenje županje Muriel Bowser. Ampak mesto nima popolne samouprave prav zaradi tega, da si zvezne strukture lahko samostojno zagotavljajo življenjske pogoje in predvsem varnost, in da se jim pri tem ni treba ozirati na premočno lokalno sceno. Tokratna skica je washingtonska v polnem, dobesednem pomenu. Zvezne oblasti seveda ne morejo biti kolateralna škoda neke ureditve. Je pa to lahko skupina državljanov.