Janko Votek
V Gradcu se je pred kratkim začel sodni proces proti dvanajstim lastnikom prašičjih farm v občini Seibersdorf v neposredni bližini slovenske meje – na Murskem polju na levem bregu Mure. Sodni postopek je sprožila pobuda Štajerci proti živalskim tovarnam. Obtožnica lastnike farm bremeni preseganja dovoljene reje za več kot sto odstotkov. Kot je po poročanju ORF na začetku postopka navedel tožilec, naj bi omenjena dvanajsterica namesto dovoljenih 5200 glav prašičev redila 12 tisoč prašičev ali 6800 glav več. S preseganjem dovoljenega števila živali v reji naj bi rejci kršili avstrijski zakon o čistem zraku in zakon o vodah, saj je čezmerna uporaba gnojnice onesnažila zemljo z nitrati. Zastavil si je tudi vprašanje, v kakšnih razmerah so kmetje redili živali, če je bila koncentracija živali tako velika. K temu je dodal, da ne gre za diskriminatoren proces do kmetov, ampak zgolj za to, da so tudi kmetje dolžni spoštovati zakone.
Zagovornik obdolženih kmetov je povedal, da gre za žrtvovane kmete ali grešne kozle. Ti morajo odgovarjati za napake, ki so jih delale oblasti in avstrijska kmetijska zbornica. Kmetje so priznali, da so imeli težave z lokalnim prebivalstvom zaradi smradu. Eden je v Nemčiji kupil čistilnik zraka, s katerim naj bi zmanjšal smrad. Hkrati je njihov zagovornik poudaril, da niso delali nezakonito, saj imajo tako za gradnje, adaptacije in poznejše širitve ustrezna dovoljenja. Drži pa, da v preteklosti niso delali gnojilnih načrtov in ne analiz zemlje, na podlagi katerih bi lahko ukrepali proti prevelikemu vnosu nitratov v zemljo. Civilna pobuda je opozorila na neodgovorno ravnanje zbornice, deželnih in drugih institucij, ki so dopuščale predimenzionirane reje.
Proces se bo nadaljeval v začetku februarja, ni pa nepomemben za naše okolje, saj posredno dokazuje, da razmere, vsaj kar se varovanja narave in ogrožanja pitne vode tiče, v Avstriji le niso tako idealne, kot se prikazujejo.
Zaščita vodnih virov
Sodni proces v sosednji državi je samo na prvi pogled obroben dogodek za pomurski prostor. V tej zgodbi se na eni strani razkriva, da avstrijsko kmetovanje in avstrijske prakse le niso tako vrhunske, kot se jih pogosto predstavlja pri nas. Tako zbornica kot javna svetovalna služba se pri iskanju rešitev vedno zatekata in ponujata rešitve iz severne sosede. Te so zdaj že postale svetinja. Primer prašičerejcev iz Seibersdorfa kaže nekoliko drugačno podobo. Ob primeru več kot stoodstotne prekoračitve dovoljene reje prašičev vidimo, kje sosedje ustvarjajo tako imenovano razliko v proizvodnji presežkov prašičjega mesa. S temi presežki zalagajo naš trg po dampinških cenah in s tem posredno uničujejo našo prašičerejo. Če bi naša predelovalna industrija in trgovci kupovali to meso zgolj zato, da zagotovijo nemoteno oskrbo trga s prašičjim mesom, bi to lahko razumeli. Žal je to "poceni" meso ključni kriterij, na osnovi katerega se oblikujejo naše odkupne cene, ki potiskajo prašičerejce na rob preživetja.
Drugi pomembnejši vidik so vodni viri in njihova zaščita. V tej luči je sodna obravnava v Gradcu pomembna. Očitno je, da se avstrijska industrijska živinoreja požvižga na okolje in vzdržen odnos do vodnih virov. Tega si želijo tudi naši kmetje – natančneje njihovi predstavniki v zbornici. Ti še vedno niso pripravljeni zaščititi zajetij pitne vode pred škodljivimi vplivi kmetijstva. Tu so glasni predvsem kmetje z Dravskega polja, ki zahtevajo dodatna plačila za kmetovanje na vodovarstvenem območju ali nadomestna kmetijska zemljišča zunaj zaščitenih vodovarstvenih pasov. Zahteve so nenavadne, saj je vse skupaj videti, kot da sami lahko živijo brez vode in brez zdrave pitne vode lahko preživi tudi njihova živina.
Prakse za varovanje zajetij
A vsega ne kaže metati v isti koš. Kmetje na Apaškem polju so se pogosto pritoževali nad zaščito vodovarstvenih območij, po drugi strani pa so omejitve ves čas spoštovali. Aktivno so se vključili v projekt SI-MUR-AT – Ekološko trajnostno kmetijstvo v skladu s sodobnim gospodarjenjem z vodami. Gre za mednarodni projekt, ki naj bi okrepil čezmejno sodelovanje za trajnostno ohranjanje in izboljšanje kakovosti vode spodnjega toka Mure ter povezanih teles podzemne vode z namenom dolgoročnega ohranjanja kakovostnega stanja podtalnice. Projekt se ukvarja z razvojem in raziskavami ustreznih praks za varovanje vodnih virov in se izteče letos poleti. Na Apaškem polju kljub intenzivnemu kmetovanju in razviti prašičereji že nekaj let ne opažamo ekstremnih dogodkov, ki bi vplivali na poslabšanje pitne vode. Medtem ko na naši strani v projekt ni vključena lokalna politična oblast, je na avstrijski strani drugače, saj je vodilni partner projekta oddelek za vodno gospodarstvo deželne vlade Štajerske.
Kot nam je povedala Zita Flisar Novak, svetovalka iz soboškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, so v okviru projekta opravili vrsto poskusov in testiranj in razvili prakse, ki bodo varovale zajetja pitne vode in kmetom omogočale nemoteno kmetovanje. V projekt ni bil vključen noben posamezni kmet, so se pa odzivali z množičnimi obiski na predstavitvah novih načinov obdelave tal na varovanih območjih in spremljali rezultate na poskusnih poljih.
V tem primeru so se apaški kmetje znašli v podobnem položaju kot pri kupovanju kmetijske zemlje. Na Apaškem polju jo Avstrijci kupujejo brez omejitev. Ob tem da pri nakupu ni omejitev, avstrijskih lastnikov kmetijskih zemljišč nič ne zavezuje, da bi spoštovali omejitve pri kmetovanju zaradi negativnih vplivov na zajetja pitne vode. Sami svoje kmetovanje prilagajajo občutljivi in plitvi zemlji na Apaškem polju, po drugi strani pa to, kar se dogaja čez mejo, praktično izniči vsa prizadevanja naših kmetov za ohranitev zdrave pitne vode.
In kaj ima skupnega sodni pregon štajerskih kmetov s Pomurjem? Z nakupovanjem kmetijske zemlje na naši strani meje se lahko zgodi, da bodo Avstrijci "očistili" svojo podobo pred domačo javnostjo in počeli to, kar so počeli s tiho privolitvijo avstrijskih kmetijskih organizacij in tudi oblasti, na naši strani. Seibersdorf s svojo lego potrjuje, da Avstrijci sami negativnih učinkov v podzemnih vodah ne bodo čutili, bomo pa te, glede na podzemno gibanje vodonosnika, prej ali slej čutili na naši strani meje.
