Majda Horvat
Z novimi dejavnostmi in sodobnejšimi pristopi k delu je postajalo pomanjkanje prostora v Zdravstvenem domu (ZD) Gornja Radgona vse večji problem. Vodstvo je iskalo rešitve, priložnost pa videlo v razpisu ministrstva za zdravje, objavljenem oktobra 2017, za krepitev preventivnih zdravstvenih programov v osnovnem zdravstvu in lokalnih skupnostih. Denar je bil namenjen izvajanju strokovnih programov in zagotovitvi možnosti za to, torej tudi za gradbena dela. Zdravstveni domovi manjšega tipa, kot je gornjeradgonski zdravstveni dom, so lahko pridobili do 200 tisoč evrov. Ob objavi razpisa se je vodstvo javnega zavoda povezalo z župani občin ustanoviteljic, Gornje Radgone, Radencev, Svetega Jurija ob Ščavnici in Apač, in dosegli so dogovor o gradnji novega objekta. Izvedbo je prevzela Občina Gornja Radgona, ki se je tudi prijavila na razpis.
Združili moči
"Zahvaljujoč razumevanju županov vseh štirih občin smo pripravili načrt za prizidek, s katerim smo pridobili več prostorov za različne namene," je povedal Joža Primožič, direktor ZD Gornja Radgona. Objekt, ki je dolg 30 metrov in širok osem metrov, ima pritličje in dve nadstropji. V pritličju so prostori za reševalno službo in garaže za vozila, v prvem nadstropju so tri ambulante družinske medicine, ena od njih je namenjena za delo specializanta ob pomoči mentorja, v tretjem pa so prostori za potrebe Centra za krepitev zdravja. Tu je tudi prostor za gibalne vaje, ki se lahko uporablja kot predavalnica, poleg so še prostori za logopeda in psihologa. Vrednost naložbe je milijon in 70 tisoč evrov, po 200 tisoč evrov sta prispevala država in zdravstveni dom, slednji je zagotovil tudi denar za opremo v vrednosti več kot 80 tisoč evrov, preostalo pa so po dogovoru o delitvi stroškov prevzele občine. Za gibalno ovirane bolnike sta pomembna pridobitev tudi dvigalo v novem objektu in hodnik do zgornjega nadstropja starega objekta, kjer so prostori zobnih ambulant. Do zdaj so bili namreč ti dostopni samo po stopnicah. Selitev in začetek dela v novih prostorih potekata v začetku oktobra, saj je zaradi epidemije nastal zastoj pri dobavi opreme, uradno odprtje pa je bilo 30. septembra.
Preselitev laboratorija
S preselitvijo reševalne službe v novi objekt se bodo izpraznili prostori v pritličju. Tja nameravajo preseliti laboratorij, ki je zdaj prav tako težje dostopen invalidom. Dostop bo urejen tudi z zunanje strani, tako da bolnikom ne bo več treba hoditi po notranjosti stavbe in se srečevati z drugimi bolniki. Pred laboratorijem bosta tudi ločeni čakalnici, ena za bolnike z infektivnimi boleznimi, druga za zdrave, imeli pa bodo dve mesti za odvzem krvi. Zdaj imajo samo eno. Prav tako se bodo izpraznili prostori, kjer bodo uredili ambulanto za okužene s koronavirusom, in sicer za odvzeme brisov in zdravljenje.
"Pomembno je, da smo z novimi prostori pridobili na več ravneh," je poudaril Primožič. Prostorske možnosti so namreč zelo pomembne ne le za boljše delovne razmere, ampak tudi pri zagotavljanju varnosti tako zaposlenih kot bolnikov. Z več ambulantami se bodo bolniki razpršili, zmanjšalo se bo število čakajočih v čakalnicah, s tem bo manjša tudi možnost za prenos okužb s koronavirusom v ustanovi. Delo v gornjeradgonskem zdravstvenem domu poteka prilagojeno razmeram, vendar za zdaj neokrnjeno in z zadostnim številom zdravstvenega kadra. "Zdaj je tako, ne vemo pa, kaj bo že jutri," je ob tem poudaril Primožič. V primerjavi z nekaterimi drugimi zdravstvenimi ustanovami, ki se ubadajo s pomanjkanjem kadra, imajo pri njih zasedena skoraj vsa delovna mesta, zaposlili bi zobozdravnika in ginekologa, ki ju zdaj tudi iščejo. Prav tako imajo dovolj preostalega zdravstvenega osebja.
