Epidemija koronavirusa in z njo povezani pretresi na prehranskem trgu so prispevali, da smo se spet začeli zavedati pomena samooskrbe, ta pa se pri pridelavi zelenjave začne s sadikami. Zanje že od leta 1992 skrbijo v družinskem podjetju Cornus v Logarovcih. Drago Belec je takrat začel pridelovati sadike za republiške poskusne postaje, ki so testirale različne sorte poljščin in vrtnin, njihovo delovanje pa je koordinirala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
"Vsako leto smo preizkusili več kot sto različnih vrst hibridov," se Belec spominja zgodbe, ki se je leta 2000, tako kot marsikatera druga, končala zaradi pomanjkanja denarja. Takrat so se začeli preusmerjati v pridelavo sadik za vrtičkarstvo. Večji del sadik, ki jih ponujajo, je namenjen ljubiteljskim vrtičkarjem, okoli deset odstotkov pridelave pa tvorijo sadike za profesionalno pridelavo.
Država za zdaj ne subvencionira prehoda na cenejše in bolj ekološke energente
Največ dela med sezonama
Sadike pridelujejo v plastenjakih, ti so prekriti z dvojno folijo. Med plastema folije je zrak, ki deluje kot izolator. "Toplotni koeficient imajo bistveno boljši od steklenih rastlinjakov, tudi trendi v Sloveniji gredo v smeri postavitve tovrstnih objektov," pravi Belec. Plastenjake ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom. "Na žalost je to trenutno najdražji energent, investicija za prehod na ogrevanje z lesno biomaso bi nas stala milijon evrov, kar nam trenutno ne ustreza, tudi investicija v geotermalno vrtino bi stala od enega do dveh milijonov evrov," pojasni Belec in še doda, da bi vsekakor razmislil o gradnji geotermalne vrtine, če bi bila za to na voljo ustrezna subvencija države.
Kot še pove, gre za posel, v katerem ni bilo možno ustvariti velike akumulacije kapitala. "Prodal sem vinograd, hišo v Ljutomeru in gospodarsko poslopje v Logarovcih, da sem dobil sredstva za vlaganje v pridelavo." Največ pridelajo sadik različnih vrst solate. "Po teh je tudi največ povpraševanja, saj so na trgu od februarja do konca oktobra." Sicer pridelujejo sadike številnih rastlin - od paradižnika, kumar, bučk, jajčevca, paprike, čebule, česna do lubenic, melon in različnih začimb. Sezona se običajno začne januarja, konča pa konec oktobra, ko se začnejo remonti in načrtovanje za prihodnje leto, prav tako je takrat treba skleniti dogovore s kupci za prihodnje leto. "Prav med dvema sezonama je največ dela, saj resni pridelovalci in organizatorji proizvodnje vse to naredijo že novembra, ne pa februarja ali marca, pet pred dvanajsto."
Slovenske sadike še niso zgodba
"To je ena velika žalost," pravi Belec, ko ga vprašamo o sadikah avtohtonih slovenskih sort. Sami uporabljajo semena, ki prihajajo iz različnih krajev, od Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Francije do Nove Zelandije, Turčije in Izraela. "V 90 odstotkih uporabljamo isto seme kot profesionalci, pri čemer gre za dražje in bistveno boljše seme. Iz domačih semen žal ni nihče v Sloveniji znal narediti uspešne poslovne zgodbe."
Belec je prav tako razočaran, da domače zadruge raje kupujejo sadike od tujih ponudnikov kot od domačinov. "To je možno samo v Sloveniji! Če zadruge nimajo te zavesti, kdo jo bo potem še imel?"
