Podjetje Transport Rojko praznuje letos 30 let. Leta 1989 ga je ustanovil Vlado Rojko, ki je začel z enim Zastavinim tovornjakom, sin Gregor Rojko pa je podjetje prevzel leta 2008. Danes imajo 27 vozil in 30 različnih enot - prikolic. Največ delajo v Avstriji in Nemčiji.
V primerjavi z delom v pisarni je vožnja tovornjaka sprostitev, a na voznike preži mnogo nevarnosti
Brez zamud pri plačah
Rojko poudarja, da v 30 letih poslovanja še nikoli niso zamudili z izplačilom plač. "Prav tako se še ni zgodilo, da voznik na poti ne bi mogel plačati goriva, kar se dogaja v marsikaterem podjetju. Zaposlene tudi obdarujemo za božič, damo jim vstopnice za kopanje ...," opisuje njihovo skrb za zaposlene.
Kljub dolgoletnemu delovanju in rasti obsega poslovanja podjetje še vedno vodi kot njegov oče - kot samostojni podjetnik (s. p.). Pravi, da so o preoblikovanju podjetja že večkrat razmišljali. "Kot s. p. si bolj transparenten pri poslovanju, si pa tepen pri dobičku, prav tako za vse jamčiš z lastnim premoženjem. Tudi pri poslovanju so včasih ovire, saj vsi bežijo, ko slišijo, da imaš status samostojnega podjetnika, čeprav jim lahko mi ponudimo večje garancije od marsikatere gospodarske družbe. Kljub vsemu je za zdaj za nas taka oblika poslovanja še vedno bolj ugodna, kar se izraža predvsem pri obnovi voznega parka." Povprečna življenjska doba tovornjaka v podjetju je okoli šest let, v enem letu prevozijo približno 120 tisoč kilometrov.
Nimajo se kam širiti
Je pa dejstvo, da opravlja dejavnost kot s. p., prispevalo k temu, da je moral njegov oče čez noč vse prenesti nanj, kar ni bilo lahko, predvsem ker je družbo prevzel ravno ob začetku globalne gospodarske krize leta 2008. "Kriza se je takrat zelo izrazila tudi v našem poslovanju, vozni park je stagniral, posledice krize so se v največji meri prenesle ravno na podjetnike. Tudi plačilna disciplina je bila v tistih letih nenormalno slaba."
V podjetju budno spremljajo dogajanje v svetu in se že pripravljajo na napovedano novo krizo, ki naj bi najprej prizadela avtomobilsko industrijo, s katero je povezana množica slovenskih podjetij. "Banke so se že zaščitile in so bolj previdne, tudi mi se pripravljamo." V podjetju je prav tako zaposlena soproga Eva Rojko, a to, kot pravita, dela ne ovira. "Vse si iskreno povemo, treba je ločiti med družinskimi in službenimi zadevami."
Rojkovi sicer živijo pri Negovi. V prevozniško dejavnost vstopajo tudi otroci, 26-letni Luka že vozi tovornjak, srednješolec Jaka pa se izobražuje za avtoserviserja in tako pridobiva veščine, ki mu bodo kasneje koristile pri delu v družinskem podjetju. Dolga leta je v podjetju delala tudi sestra Mateja Fekonja, ki se danes ukvarja z gostinstvom.
Rojko je kot nekdanji motokrosist velik ljubitelj tega športa, družina navija za slovenskega šampiona Tima Gajserja in ga je letos v živo podpirala na osmih dirkah svetovnega prvenstva.
V podjetju si tudi sami prizadevajo za širitev industrijske cone v Meleh, v prostorih njihovega podjetja je bila prva tiskovna konferenca, na kateri so opozorili na prostorske težave radgonskega gospodarstva. Sami bi ob morebitni širitvi zgradili novo skladišče, pralnico za tovornjake in dodatna parkirišča, "a se že deset let nič ne premakne, Gornja Radgona bi se rada širila, pa se nima kam".
