Domači "piceki" najboljši

Agromerkur Panvita je eden od treh naših največjih proizvajalcev piščančjega mesa. Že od nekdaj je veljalo, da je med mesom Agromerkurja ter Perutnine ali Pivke velika razlika. Poznavalci so trdili, da je meso piščancev Agromerkurja bolj kompaktno in polno.
To so pripisovali boljši, predvsem pa domači krmni osnovi. Gre za laične ocene in zgolj grob povzetek tega, kakšno mnenje imajo prebivalci lokalnega okolja o domačem "piceku". Očitno ne gre samo za lokalno mnenje, saj se kakovost vse pogosteje meri. Eden od kriterijev kakovosti je tudi spremljanje rezultatov posameznih rej, ki jih opravlja proizvajalec "genskega materiala" za vzrejo piščancev, škotska multinacionalka Aviagen. Ta ima izpostave po vsem svetu. Naše tri proizvajalce perutninskega mesa oskrbuje z matično čredo kokoši prek izpostave v Györu na Madžarskem. V Evropi ponujajo dve blagovni znamki piščancev: Rowan Range in Ross. Vodja proizvodnje v soboškem Agromerkurju Jurij Bertalanič nam je povedal, da je v Agromerkurju in tudi pri preostalih proizvajalcih perutnine v Sloveniji ključna blagovna znamka Ross 308, ki se je v naših rejah najbolj obnesla po vseh proizvodnih parametrih.

Kupujejo pri multinacionalki

Za proizvajalce oziroma rejce sta najpomembnejša prirast in izkoristek krme pri piščancu. Vse pomembnejša sta z vidika prehranske varnosti in tudi ekonomičnosti reje zdravstveno stanje živali in njihova odpornost proti boleznim. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov je za naše razmere in tudi reje Ross 308 ena najzanesljivejših pasem. Na vprašanje, zakaj ravno Aviagen, nam je Bertalanič odgovoril, da gre za že tradicionalno sodelovanje. Po drugi strani pa je omenil še en pomemben dejavnik, to je spremljanje rezultatov reje - ne samo pri Agromerkurju kot partnerju, ampak v posameznih rejah oziroma pri rejcih.

Nad slovenskim povprečjem

Vodja rejcev pri Agromerkurju Bojan Lončar je poudaril, da po rezultatih Agromerkurjevi kooperanti presegajo povprečje rejcev na slovenski ravni. Od 33 rej jih je 17 takih, ki so presegle indeks kakovosti 400. Ta je seštevek različnih dejavnikov in zajema rezultat prirasta, izkoristka krme, pogoje reje, izpad proizvodnje in tudi zdravstveno stanje živali. Kot je povedal Lončar, gre za vrsto prepletenih kazalcev, tako objektivnih kot subjektivnih. Zato je po njegovi oceni rezultat Agromerkurjevih rejcev izjemen.
Zahtevani indeks bi verjetno doseglo še več pogodbenih rejcev, a ga niso zaradi objektivnih dejavnikov, ne zaradi slabega dela. Eden od pomembnih dejavnikov je infrastruktura - ta se z rastjo obsega proizvodnje in tudi zaradi rasti povpraševanja po belem mesu posodablja, vendar vsi rejci ne morejo naenkrat opraviti posodobitve ali zgraditi novih hlevov za rejo. Da kakovost pri Agromerkurjevih rejcih ni problem, po Lončarjevi oceni dokazuje tudi podatek o rasti obsega proizvodnje perutninskega mesa. Število kooperantov namreč ni tako naraslo, kot raste obseg proizvodnje. S tem se je strinjal tudi Bertalanič, ki je poudaril, da so v zadnjih nekaj letih, predvsem pa po konsolidaciji Agromerkurja veliko vlagali v lasten razvoj, zato niso imeli težav z vstopom v shemo Izbrana kakovost in tudi ne z dobrobitjo živali, ki se je pri perutninskem mesu zaradi intenzivnosti in pogojev reje začela uveljavljati med prvimi.