Majda Horvat
Sršeni so resna grožnja za zdravje ljudi, še posebno v tem letnem času, ko dozoreva sadje in so nevarni insekti tudi najbolj agresivni. Letos je sladkega sadja v izobilju, pravi Janez Zadravec, poveljnik osrednje gasilske enote Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Črenšovci.
Gasilci so vaščanom v preteklosti večkrat pomagali pri odstranjevanju osjih gnezd z zamrzovanjem s plinom CO2, tega pa niso upali uporabiti pri odstranjevanju sršenjih gnezd, za kar so jih ljudje prav tako večkrat prosili. Običajne varovalne gasilske obleke namreč ne zapirajo vseh odprtin, predvsem ne pri vratu človeka, kjer so posledice pika lahko usodne. Zato so vaščanom svetovali, naj se za odstranjevanje sršenjih gnezd obrnejo po pomoč na pristojno ustanovo - na primer službo za dezinfekcijo, dezijsekcijo in deratizacijo (pri nas delujejo v okviru zavodov za zdravstveno varstvo v večjih mestih, v Celju pa kot samostojen inštitut).
Brez zaščite nevarno
Letos pa je PGD Črenšovci kupilo varovalno obleko, izdelano prav za odstranjevanje sršenjih gnezd. "To smo objavili na družbenem omrežju in takoj prejeli več klicev krajanov," je povedal Zadravec.
Prvič so varovalno obleko uporabili pred približno dvema tednoma pri odstranjevanju sršenjega gnezda na hiši družine z majhnimi otroki. Odstranitev je izvedel Rok Tompa, ki je povedal: "Pomembno je, da v okolici gnezda ne povzročamo hrupa in ne pritegnemo pozornosti sršenov. Najprej satje poškropimo z aerosolom, ki insekte omami, nato pa celotno gnezdo fizično odstranimo, damo v vrečo in uničimo." Najprimernejši čas za odstranjevanje je zjutraj ali zvečer, saj se sršeni zaradi nižje temperature zraka še zadržujejo v gnezdu in tudi niso tako napadalni.
Strošek nakupa take obleke je razmeroma majhen, koristi pa so lahko zelo velike
Pri postopku odstranjevanja sodelujeta dva gasilca. Eden pomaga pri oblačenju zaščitne obleke in preveri, ali so vse zadrge dobro zapete in da ni odprtine, skozi katero bi sršen lahko prišel pod njo. Ob obleki si mora gasilec obuti tudi zaščitne škornje in nadeti varovalne rokavice. Pomembno je še, da med odstranjevanjem sršenjega gnezda ni nikogar v bližini, na varno je treba umakniti tudi vse živali.
"Ko si v tej obleki, se počutiš popolnoma varnega, je pa v njej precej vroče, saj je narejena iz več slojev. Tudi težka je. Vsekakor pa je pomembno, da ti pri oblačenju nekdo pomaga," še pove Tompa.
Odsvetujejo sežiganje v lastni režiji
Zaščitna obleka za odstranjevanje sršenov, za katero je PGD Črenšovci namenilo 150 evrov, se je torej že izkazala kot pomemben in potreben del opreme gasilcev za izvajanje nalog varovanja in zaščite. "Gasilski zvezi bom predlagal, da bi takšno zaščitno obleko zagotovili vsem gasilskim društvom. Ne zato, ker bi nam bilo težko iti drugam, ampak ker bi bilo dobro, da bi domači gasilci lahko tudi tako pomagali vaščanom. Smo pa obleko že posodili gasilcem iz Gornje Bistrice, ki si jo bodo zdaj še sami nabavili," je povedal Zadravec.
Sršeni svoje gnezdo najpogosteje zgradijo na ostrešju, podstrešju, v dimnikih, lopah ali votlih deblih dreves, najdemo jih lahko tudi v zemlji. Gnezda imajo premer od 35 do 65 centimetrov, lahko pa so tudi večja. Janez Zadravec pove, da je sam videl sršenje gnezdo v zapuščenih tovarniških prostorih, ki je bilo veliko kot dvestolitrska vreča.
"Nikakor pa ne poskušajmo sršenjih gnezd sami zažigati, ker lahko hitro nastane požar in ostanemo brez svojega prebivališča," še opozarja gasilski poveljnik.
