Golob je še vedno na strehi

Svet pomurske razvojne regije se je sestal v Markovcih. Ob nekaj rutinskih točkah, kot je poročilo o izvajanju splošnih razvojnih nalog razvojnih agencij in razdelilniku sredstev za njihovo delovanje, je imel na dnevnem redu dve vsebinski točki. Poročilo o izvajanju regionalnega razvojnega programa v letošnjem letu in posredovanje dopolnjenega osnutka dogovora o razvoju regij, usklajenega s tretjo spremembo dogovora o razvoju regij, ki ga je vlada sprejela aprila letos. Druga pomembna točka je bila seznanitev z oživljeno pobudo za gradnjo železniške povezave med Beltinci in Lendavo.

Vsi se srečujejo z administrativnimi omejitvami

Na seji so bile predstavljene ugotovitve teritorialnega dialoga v okviru dogovora o razvoju regije (DRR) v Žalcu. Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da vsi projekti s področja spodbujanja podjetništva niso tako daleč, da bi lahko že z gotovostjo trdili, da bodo sredstva za njihovo izvedbo zagotovljena. Vseh šest projektov resda ima zeleno luč, vendar se vsi še vedno srečujejo z omejitvami, ki so bolj ali manj administrativne narave. V večini primerov so nedokončani nekateri upravni postopki ali pa bo treba že pridobljeno dokumentacijo spremeniti. Najnovejša vrednost projektov je za 114 tisoč evrov nižja od predhodno ocenjene. Na mizi za odločanje sta bila dva predloga, in sicer delitev sredstev med prijavljene projekte ali pa vključitev novih projektov. Občine, ki imajo projekte na t. i. čakalni listi B, niso izkazale posebnega interesa za vključitev svojih projektov, saj si s preostankom sredstev ne morejo pomagati. Opozoriti velja na razpravo gornjeradgonskega župana Stanislava Rojka. Ta je poudaril, da celotni zgodbi o uspešnem pridobivanju sredstev za projekte ne verjame popolnoma. Delno zaradi tega, ker Občina Gornja Radgona nima problemov z investitorji, ob urejeni dokumentaciji in sprejetih prostorskih načrtih so imeli težave s pridobivanjem zemljišč. Zaradi tega je projekt pristal na čakalni listi.

Zahteve, ki silijo v kršenje reda

Kljub navidezni lahkotnosti zadeva ni tako enostavna in kaže na to, da lokalne skupnosti ne bodo mogle spraviti projektov lokalne mobilnosti do izvedbe. To je najbolje ponazoril župan Tišine Franc Horvat. Kot je povedal, bi projekt že imeli pripravljen, če se ne bi pojavljale stalne zahteve po dopolnitvah. Po prvem preverjanju projekta je pristojno ministrstvo zahtevalo štiri dopolnitve. Zdaj se je to število že dvignilo na 17. Pri tem pa ne gre zgolj za administrativno dopolnjevanje, ampak so dopolnila povezana s finančnimi stroški, saj zahtevajo izdelavo različnih študij. Strokovna verodostojnost teh študij pa za službe na ministrstvu za infrastrukturo ni dovolj in napovedujejo dodatno preverjanje izdelanih študij. Drugo so neizvedljive zahteve, ki so v nasprotju z evropskim pravnim redom in silijo občino v kršenje tega reda in posledično možnost vračanja sredstev. Na odseku poljske poti, ki so jo uredili s pomočjo evropskih sredstev za izvedbo projekta komasacije, zdaj zahtevajo asfaltiranje. Tega občina ne more sprejeti.

Mamljivih 300 milijonov za železnico

Lendavski župan Janez Magyar je svetu predstavil idejo o železniški povezavi med Beltinci in Lendavo. Gre za obnovljeno zgodbo izpred let. Pravzaprav je bila to ena od možnosti železniške povezave z Madžarsko še pred začetkom gradnje sedanje železniške povezave. Janez Magyar je pobudo Občine Lendava podkrepil z interesom Petrola in Državnih blagovnih rezerv. S projektom je že seznanil pristojno ministrstvo in predsednika vlade. Za župane je bilo spet mamljivih 300 milijonov evrov, kolikor naj bi po grobih ocenah stala naložba. Pri podpori projektu so na pobudo predsednika razvojnega sveta pomurske regije Branka Drvariča dodali klavzulo, da se mora ta obravnavati kot državna naložba in ne kot razvojna pomoč regiji. To bo sicer težko, saj se je soboška obvoznica tudi gradila iz regionalne evropske kvote in ne z državnimi sredstvi.
Iz tega glasovanja in podpore izhaja nezavedanje o lastni substanci. Tranzitne poti v regiji zgolj odžirajo prostor, povratnih učinkov pa ni nobenih. Ko poslušamo o projektih z zvenečimi imeni, kot je "Amazon bike", se nihče ne vpraša, koliko najkakovostnejše, ne samo pomurske, ampak slovenske obdelovalne zemlje bo projekt požrl. Koliko močvirij bomo na silo izsušili in s tem uničili močvirske gozdove ter pokrajino še bolj izpostavili pregrevanju ozračja in izhlapevanju vode. Bodo milijoni odtehtali uničenje zalog pitne vode, se ni nihče vprašal.
Je pa svet pomurske razvojne regije dobil novega predsedujočega za obdobje enega leta. To bo polanski župan Damjan Jaklin, ki je vajeti prevzel od župana občine Šalovci Iztoka Fartka.