Pred desetimi leti je bil sprejet zakon o razvojni podpori pomurski regiji, ki je začel veljati leto kasneje, sprva za obdobje petih let, kasneje je bil še dvakrat podaljšan, nazadnje do konca leta 2019. S tem se je po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Aleša Cantaruttija Slovenija dobro odzvala na stopnjevanje krize v Pomurju. "To je bil odličen primer, kako se mora država ukvarjati s tistimi regijami, ki so gospodarsko šibke. Mislim, da je zakon dobro izpolnil svoj namen in da smo lahko več kot zadovoljni z rezultatom," meni Cantarutti in dodaja, da je bilo Pomurje v času sprejemanja zakona daleč najmanj razvita slovenska regija z velikim primanjkljajem tudi na področju infrastrukture in oskrbe z vodo, zaradi stečajev velikih podjetij pa je bilo stanje kritično tudi po brezposelnosti. "Gospodarska situacija v regiji se je precej izboljšala, nikakor pa še ne smemo biti zadovoljni," pravi Cantarutti, ki meni, da bi se morali čim prej pogovoriti, kako naprej, da se razvoj ne bi ustavil.
Ni več razlogov za podaljšanje
Marko Drofenik, generalni direktor direktorata za regionalni razvoj pri MGRT, pojasnjuje, da so bili ukrepi razvojne podpore na podlagi zakona primarno namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest v perspektivnih dejavnostih in ohranjanju obstoječih delovnih mest. Zakon je zajemal območje 27 pomurskih občin ter treh občin z območja upravne enote Ormož (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž). V okviru programa spodbujanja konkurenčnosti je bilo v regijo vloženih 33 milijonov evrov. "Načrtujemo, da bomo letos realizirali vseh 33 milijonov," pravi Drofenik.
"Ob začetku izvajanja zakona je bilo registriranih enajst tisoč brezposelnih, ob koncu lanskega leta pa 6400. Konec julija je bila stopnja registrirane brezposelnosti v regiji pod dvanajstimi odstotki, zaradi česar ni več razloga za vnovično podaljšanje zakona," še pove Drofenik, ki poudarja, da tudi drugi kazalniki kažejo na napredek pomurskega gospodarstva. Na podlagi izvedenih ukrepov je bilo po njegovih besedah ustvarjenih 925 novih delovnih mest in ustanovljenih 516 novih gospodarskih družb, ki še delujejo.
Razvoj regije se na tej točki ne sme ustaviti
Podprli 261 projektov
V sklopu programa spodbujanja konkurenčnosti je zakon predvideval več instrumentov. Prvi med njimi je bil spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest, v sklopu katerega so izvedli devet javnih razpisov in razpisali 40,3 milijona evrov, sklenili pa so za 34,8 milijona evrov pogodb. Trenutna realizacija je nekaj manj od 28 milijonov evrov, s temi razpisi pa so podprli 261 projektov. Leta 2016 so izvedli še tri razpise, prvega je izvedel Slovenski podjetniški sklad (SPS) za spodbude zagonskim podjetjem, razpisanih je bilo šest milijonov evrov, iz Pomurja je bilo potrjenih 38 projektov in razdeljenih 1,5 milijona evrov. V Pomurju so ponudili še možnost pridobitve mikrokreditov, ta ukrep je prav tako izvedel SPS. V zadnjih treh letih je bilo potrjenih 71 projektov v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov. Hkrati je bil del sredstev dodeljen Slovenskemu regionalnorazvojnemu skladu v Ribnici, ki je podeljeval večje kredite do milijon evrov pod ugodnimi pogoji. Potrjeni so bili tudi štirje pomurski projekti v skupni vrednosti 900 tisoč evrov.
Drugi instrument je bil spodbujanje razvoja človeških virov. "Diplomante smo vključevali v delo pri razvojnih projektih, prav tako smo aktivirali talente s poslovnimi idejami. Vključenih je bilo 105 mladih talentov," pove Drofenik.
Na področju socialnega podjetništva so bili izvedeni trije razpisi, zadnji v višini 200 tisoč evrov lani, pri tem so potrdili šest pomurskih projektov. Sočasno so na nacionalni ravni objavili razpis za zagonska podjetja, na katerem je bilo potrjenih 17 projektov iz pomurske regije. Skupaj je bilo razdeljenih 340 tisoč evrov.
Vrsta davčnih olajšav
Pri spodbudah za zaposlovanje so lahko delodajalci dobili povračilo plačanih prispevkov za zaposlovanje brezposelnih oseb, pri tem je 219 pomurskih podjetij zaposlilo 1092 brezposelnih in dobilo povrnjenih za 2,6 milijona evrov prispevkov. Davčne olajšave za zaposlovanje je do leta 2016 izkoristilo 259 pomurskih podjetij v višini 800 tisoč evrov. Davčne olajšave za investiranje pa je izkoristilo 1700 pomurskih podjetij, skupna višina davčne koristi je bila pri tem več kot dvanajst milijonov evrov. "Po devetih letih lahko povemo, da je država v Pomurje plasirala 50 milijonov evrov za podporo gospodarstvu," pravi Drofenik. Gospodarsko ministrstvo je milijon evrov iz pomurskega zakona namenilo tudi postavitev paviljona Expano. "Mislim, da je ta projekt že doslej dokazal neko dodano vrednost," je še dejal Drofenik.
