Janko Votek
Nedavni letošnji občni zbor Pomurske zveze govedorejskih društev je imel klavrno podobo. Društva znotraj zveze in zveza niso povsem pasivni in pripravljajo posamezne aktivnosti ter izvajajo tudi naloge, ki so jim naložene z javnimi pooblastili. Nekoliko skrb vzbujajoče pa je, da društva niso imela pripravljenih predlogov za izvolitev novega vodstva. Dosedanji predsednik Branko Buček je mandat nastopil na sredini, saj je nadomestil pokojnega Marjana Perša. Trditi, da je bilo obdobje zadnjih dveh let za pozabiti, bi bilo nepošteno. V tem času so bile opravljene vse zahtevane naloge. Zvezi je uspelo ponovno vzpostaviti zaupanje pri društvih in med članstvom. Očitno pa je znotraj zveze še toliko negativne energije iz preteklosti, da o popolni konsolidaciji zveze še ni mogoče govoriti.
To se je potrdilo v nastopu bivšega predsednika zveze Franca Štuheca, ki je pozival k enotnosti, pri tem pa je zaobšel, da je z nekaterimi svojimi prepričanji in dejanji poskušal povsem razgraditi stroko v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor s stalnim ponavljanjem določenih očitkov, ki so se izkazali kot netočni. Ko bi bilo treba podati predloge za novo vodstvo, so bili predstavniki društev brez kandidatov.
Starejši, prireja mleka in uvoz telet
Branko Buček se je vnovični kandidaturi odpovedal predvsem iz zdravstvenih razlogov. Drugi opazni problem pri društveni organiziranosti je prevladujoča starejša populacija govedorejcev, in to kljub temu, da je bilo na zboru tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije, mladih kmetic in kmetov, ki pretežno mlečno proizvodnjo nadgrajujejo z razvojem lastnih izdelkov. Znotraj društev se povezujejo pretežno kmetje, katerih primarna dejavnost je prireja mleka in ki se s pitanjem mladega goveda za meso ukvarjajo posredno. Gre za pitanje viška telet v čredi, ki ga ne potrebujejo za redno obnovo matične črede krav. Kmetov, ki se ukvarjajo s pitanjem goveda za meso, med aktivnimi člani skorajda ni. Ti so se po prekinitvi ukvarjanja z govedorejo na malih in srednjih kmetijah, ki so jim zagotavljale teleta za nadaljnjo rejo, morali zateči k uvozu telet. Z uvozom je prišlo do spremembe pasme pri teh rejcih. Iz svetle lisaste pasme - še vedno prevladujoče pasme na mlečnih kmetijah - so se usmerili v uvoz mesnih pasem telet iz tujine.
Kaj kažejo številke
Po reji krav molznic Pomurje, na podlagi podatkov, zbranih pri Kmetijskem inštitutu, ki jih je analiziral strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Murske Sobote Marjan Špur, ostaja na mestu. V lanskem letu je bilo v Pomurju 9091 plemenskih živali - krav. Od tega je bilo telic, starih od enega do dveh let, nekaj več kot 4900, nad dvema letoma starosti pa okrog 1400. Mladih bikov od enega do dveh let starosti se je redilo blizu 5000, starih več kot dve leti pa okrog 200. Telet pa smo imeli okrog enajst tisoč. Skupno se je v Pomurju redilo 31.421 glav goveda. V Sloveniji smo redili okrog 164 tisoč krav, skupaj pa skoraj pol milijona glav goveda. Govedoreja se skoraj v celoti odvija na družinskih kmetijah. To je značilnost Slovenije, ki na srečo nima koncentriranih rej in s tega vidika ji ni mogoče očitati ekološko obremenjujoče goveje proizvodnje.
Je pa Pomurje v govedoreji nazadovalo in je dokaj šibko v primerjavi recimo s ptujskim območjem, kjer redijo nekaj čez 31.300 krav, sicer pa je vsega goveda skoraj 92 tisoč. Ob upoštevanju reprodukcijskega ciklusa goveda je tako za eno kot za drugo regijo značilno, da sta pri teletih za nadaljnje pitanje odvisni od uvoza. Za zdaj se še vedno ohranja govedoreja na visoki razvojni ravni v občinah na desnem bregu Mure, medtem ko levi breg še naprej doživlja padanje števila govejih živali.
Seneno mleko
Morebiti je problem pomurskih govedorejcev tudi v tem, da so usmerjeni v intenziviranje mlečne proizvodnje. Ne ukvarjajo se z novimi razvojnimi trendi in ustvarjanjem dodane vrednosti na nekoliko drugačen način. Nekako vzporedno z občnim zborom v Murski Soboti so v sosednji Avstriji praznovali 15 let združenja Heumilch, združenja proizvajalcev mleka z nefermentirano krmo, bolj poznanega pod imenom seneno mleko. Avstrijci priznavajo, da so začetki bili težki. Če so za kilogram mleka dobili cent ali dva več od konvencionalnih pridelovalcev, so bili veseli. Danes beležijo najvišjo dodano vrednost znotraj kmetijskega sektorja, z zaščito proizvodnje pri EU oziroma pridobljenim znakom zajamčena tradicionalna posebnost. Dodana vrednost zaradi rasti povpraševanja po mleku in izdelkih iz senenega mleka samo še raste. Naslednji korak, ki ga načrtujejo, je širitev ponudbe in povezava proizvajalcev senenega mleka na državni ravni. Proizvodnja senenega mleka in izdelkov bi lahko ponudila bistveno več kot na primer krave dojilje, ki so zdaj v ospredju kot ena od razvojnih možnosti.
Širše posledice
Prekmurje je v živinoreji veliko izgubilo na račun opuščanja kmetovanja na malih (5- do 6-hektarskih) in srednjih (10- do 15-hektarskih) kmetijah. Ob govedoreji je izgubila tudi prašičereja. Branko Buček je v času svojega predsedovanja pomurski zvezi pogosto opozarjal na posledice. Te niso samo gospodarske, ampak jih čutijo tudi veliki rejci - predvsem kmetje, usmerjeni v mlečno proizvodnjo. Z ukinitvijo živinoreje na malih kmetijah smo po njegovem izgubili reprodukcijsko bazo. Kmetje na malih kmetijah so imeli drugačen odnos do živali. Iz teh rej so se veliki rejci oskrbovali s kakovostnimi, predvsem pa zdravimi plemenskimi telicami.
Danes je slika drugačna, saj razen ene ali dveh rej nobena ni čista in vse se soočajo s problemom bovidne virusne diareje (BVD). Vzroki za opuščanje živinoreje na malih kmetijah so pretežno ekonomske narave, v veliki meri pa so jih v to prisilili omejevalni dejavniki, ki si jih vedno znova izmišljajo na območju Krajinskega parka Goričko. V časih, ko je vodilnim v predelovalni industriji kakovost še nekaj pomenila (denimo Ivu Rotdajču v Pomurskih mlekarnah), so kmetje imeli določeno zaščito tudi s strani tovarne. Danes ni več tako.
