Janko Votek
V središču dogajanja o spolnih zlorabah v Cerkvi se je znašel 71–letni kapucin Pascal Jožef Prša, doma iz Velike Polane. Gre za širši pomurski laični javnosti neznanega duhovnika. Kljub vsemu je bil s Prekmurjem nekaj časa tesno povezan. Od 1989 do 1994 je namreč skupaj z zdaj že pokojnima provincialoma Štefanom Balažicem in Stankom Matjašecem služboval v Kančevcih, kjer so postavljali Dom duhovnosti in nekaj časa upravljali tudi martjansko župnijo. Pascal Jožef Prša se je posvečal cerkveni glasbi in je v javnosti deloval dokaj zadržano. Med drugim naj bi se posvečal tudi pedagoškemu delu z mladimi na glasbenem področju. Leta 1994 se je skupina zaradi bolezni Štefana Balažica umaknila iz Kančevec. Štefan Balažic se je umaknil v Škofjo Loko, Stanko Matjašec je opravljal župnijsko delo v ljubljanski in mariborski škofiji, nazadnje pri Sv. Tomažu v Ormožu.
Pascal Jožef Prša pa je odšel v kapucinski samostan na Vipavskem križu. Tu se je začela zgodba o spolnem nadlegovanju enajstletnice, ki se je končala po njegovem odhodu iz Vipavskega križa v Međugorje, kjer je opravljal službo spovednika. Iz Međugorja naj bi se vrnil zaradi neke druge afere, za katero pa se je izkazalo, da ni bila utemeljena. Možno pa je, da je bilo v ozadju kaj drugega. Po vrnitvi v Slovenijo je bilo odprtih nekaj opcij, med drugim tudi, da bi šel za spovednika v eno od romarskih središč. Vse je padlo v vodo, tudi vključenost v kapucinski red. Iz reda se je umaknil ali pa so ga umaknili, ker ni bil pripravljen spoštovati načela, da pokojnino odvaja v skupno blagajno, kot to zahtevajo pravila reda.
Pascal Jožef Prša tako že nekaj časa živi pri sorodnikih oziroma na svojem domu. Živi in deluje v duhovniškem smislu izolirano življenje. Formalno je bil letos res sprejet v murskosoboško škofijo, toda brez dekreta. Kaj to pomeni? Že prej in sedaj se ni in se ne more udeleževati rekolekcij in družiti z ostalimi duhovniki. Onemogočeni so mu tudi stiki z verniki. Praktično ne more več opravljati nobenega duhovniškega opravila samostojno. Edino javno opravilo je tako somaševanje. To kaže, da je škofija ukrepala in duhovnika umaknila iz javnega dela Cerkve, dokler cerkveni in civilni postopek ne bosta zaključena.
Odziv murskosoboškega škofa Petra Štumpfa
Štumpf se je na svojem Facebook profilu odzval na očitke civilne iniciative Dovolj.je, ki so na včerajšnji tiskovni konferenci dejali, da se škof ne drži dogovora v primeru spolnih zlorab. Zapisal je: "Škof Štumpf se ne drži dogovorjenega glede spolnih zlorab ... Tako so povedali člani civilne iniciative Dovolj je in tako o tem poroča Domovina. Na zahtevo civilne iniciative Dovolj.je sem v ponedeljek,18. marca 2019, podal prijavo policiji primer dveh duhovnikov, obtoženih spolnih zlorab. To sem storil preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK, ki je prijavo podala višjemu kriminalističnemu inšpektorju na Republiški generalni upravi policije in sicer štiri dni pred iztekom roka za prijavo, ki mi ga je določila civilna iniciativa Dovolj je.
Najbrž je civilna iniciatva Dovolj.je razočarana, da tega nisem storil osebno, ampak preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK. No, tudi civilna iniciativa Dovolj.je uporablja novinarje in domnevne žrtve, da javno razkrivajo domnevno krive duhovnike. Zakaj pa civilna iniciativa Dovolj.je sama zoper domnevno krive duhovnike ne vloži ovadbe na policijo? Zakaj to morajo delati škofje? Gre za test škofovske verodostojnosti ali pa za poskus ločevati škofe od duhovnikov?
Vsa čast civilni iniciativi Dovolj.je, dokler dela strokovno, pošteno in dobronamerno.
Sporočam pa, da je ni oblasti in iniciative na tej Zemlji in pod Zemljo, ki bi meni komandirala mojo vest in odločanja, ki so povezana z njo ter načine ukrepanja, pa tudi če gre za spolne zlorabe. Glede tega sem "muko mučil" in jo še, zato tudi zame velja: Dovolj je!!!"
