Timotej Milanov
Na današnji seji sveta pomurske razvojne regije se je županom predstavil tudi Radio Murski val, radijska postaja v zasebni lasti, ki se je znašla v finančnih težavah, zato pričakuje pomoč države in pomurskih občin. Županom je problematiko predstavil Janez Hanč, lastnik družbe Mikrobit senzorika, ki je leta 2017 kupila 60-odstotni lastniški delež v Murskem valu. Kot pravi, je s tem radio ostal v domači lasti: "To zame kot solastnika zagotovo ni bila trofeja, za Pomurje in ta medijski prostor pa je to zelo pomembno." Hanč izpostavlja, da mora imeti radio osnovne možnosti za normalno delovanje, kar pomeni, da morajo ustvariti dovolj prihodkov, to pa jim trenutno na trgu ne uspeva, je v gradivu, ki so ga pred sejo prejeli župani, zapisala direktorica Murskega vala Maja Gjergjek. Hanč je županom med drugim povedal, da radio trenutno ni v kondiciji, kot bi si želel, saj se po njegovih besedah več kot deset let v podjetju ni vlagalo v posodobitve, temveč so ga izčrpavali za osebne koristi prejšnjih vodstev. Poudaril je še, da radiu primanjkuje tudi ustrezen kader.
Predsednik sveta regije in župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je povedal, da namen obravnave ni poseganje v lastniško strukturo podjetja, temveč zgolj seznanitev s poslovanjem radia, ki na nek način deluje v javnem interesu. Župan občine Radenci Roman Leljak je že na začetku opozoril, da nasprotuje širjenju razprave v smeri predlogov o morebitnem vplivanju občin na lastniško strukturo podjetja ali drugačni finančni pomoči. Kot pravi, je proti temu, da bi občine na kakršen koli način pomagale medijskim hišam, razen običajnega poslovnega sodelovanja z njimi. Leljak prav tako meni, da Murski val nima v regiji nobene posebne vloge in da bi občine lahko na enak način sodelovale s katero koli drugo medijsko hišo. O tem imajo drugačno mnenje župani Gornje Radgone Stanislav Rojko, Murske Sobote Aleksander Jevšek, Dobrovnika Marjan Kardinar in Razkrižja Stanko Ivanušič, saj menijo, da ima Murski val v Pomurju že od nekdaj posebno vlogo. V mestni občini so tako po besedah Jevška pred kratkim začeli nov projekt na Murskem valu, v okviru katerega se v programu predstavljajo mestne četrti. Županom preostalih občin pa je predlagal, naj tudi sami razmislijo o čem podobnem.
Glavač je še opozoril na dejstvo, da so v regiji tudi drugi mediji, kar je po njegovem mnenju prav tako treba upoštevati. Tudi sam poudarja, da občine v lastniško strukturo Murskega vala ne morejo vstopati, da pa je Murski val pomemben regijski medij in da imajo pomurske občine tudi same dolžnost preko tega medija obveščati javnost. Hanč je ob tem še povedal, da nikoli niso želeli, da bi jim občine dale denar neposredno v obliki dotacije, hkrati po njegovem mnenju država že več kot deset let ne izpolnjuje svojih obveznosti: "Da bi bil del naročnine, ki jo plačujemo RTV, dan v upravljanje tudi drugim."
Člani sveta regije so sprejeli sklep, da so se seznanili s težavami Murskega vala in da podpirajo njegove napore za rešitev težav, da bi radijska postaja še naprej ostala v regiji. Pred sejo so se pobudi Murskega vala na nek način pridružili v lokalnih televizijah TV AS in TV Idea, kjer so z dopisom prav tako opozorili na zaostrene razmere na trgu, a o njihovi pobudi župani posebej niso razpravljali.
