Največji pridelovalec konoplje meni, da mlade mineva potrpljenje

Timotej Milanov Timotej Milanov
01.10.2019 15:28

Aleš Maroša poleg konoplje prideluje med drugim fižol, ki mu za oporo pri rasti služi kar koruza

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pridelovalec Aleš Maroša na njivi konoplje
Natasa Juhnov

Aleš Maroša iz Melincev je največji slovenski pridelovalec konoplje. S pridelavo te rastline se ukvarja že sedem let, začel pa je, ker je v tem videl izziv. "Pšenica, koruza, ječmen ..., vse to je že standard, če želiš napredovati, moraš poskusiti tudi kaj novega." V začetku so jo pridelovali samo zaradi semen, danes pa je povpraševanje tudi po listih oziroma vršičkih konoplje za proizvodnjo priljubljenih konopljinih past oziroma smol. Konopljo prideluje na 30 hektarjih, sicer obdeluje 150 hektarjev njivskih površin.

Pridelovalec Aleš Maroša na njivi konoplje
Natasa Juhnov

Bolj odporna, a zahtevnejša

Pri pridelavi konoplje, pravi Maroša, je najtežavnejša žetev, saj se deli rastline navijajo na rezila kombajna, zaradi tega se lahko ob nepazljivosti stroj celo vžge. "En dan žanjemo, naslednji dan čistimo kombajn," pove. Zato so en kombajn nekoliko prilagodili za spravilo konoplje, drugega pa so povsem predelali. Predelavo so izvedli sami, celotna investicija je stala okoli deset tisoč evrov. Pri tem so morali večkrat preizkušati različne rešitve, da so na koncu našli ustrezno.

Pomaga vsa družina

Maroši pri delu na kmetiji poleg dveh zaposlenih pomagajo še sinova Amadej in Ambrož, hčerka Mirijam in žena Marjana. Amadej je širši javnosti znan kot nogometaš Mure, ki še vedno pomaga pri delu na kmetiji, kolikor mu to dopuščajo obveznosti pri klubu.
Preden se je odločil za samostojno pot, je bil Aleš Maroša 14 let upravnik v KG Rakičan, po izobrazbi je agronom. Poleg konoplje je zanj pomembna poljščina fižol, na 21 hektarjih njiv rastejo češnjevec, fižol za pasulj in keber - tega posadi ob nekoliko redkeje posejani koruzi, da mu služi kot opora ob rasti. Celoten pridelek fižola odkupi kranjska zadruga Sloga.
Je pa konoplja po besedah Maroše bolj odporna proti vremenskim nevšečnostim v primerjavi z drugimi poljščinami, čeprav so vremenske razmere še vedno največja težava pomurskih kmetov v zadnjih letih. Poleg tega se ves čas draži kmetijski repromaterial, denimo gnojila in škropiva, odkupne cene pridelkov pa temu ne sledijo. "Vedno manj lahko zaslužiš. Jaz sem glede tega še potrpežljiv, mladi pa več ne. Sinova pravita, da tistega, kar se ne izplača, pač ne bomo delali."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta