Timotej Milanov
Slovenski prašičerejci so izkazali velik interes za sredstva, ki jih panogi namenja lanski razpis kmetijskega ministrstva. Skupno je na voljo devet milijonov evrov nepovratnih sredstev za gradnjo ali rekonstrukcijo hlevov in za investicije v kmetijsko mehanizacijo. Namen investicij je povečanje plemenske črede in števila doma skotenih odojkov, s čimer država zasleduje cilj povečanja samooskrbe s svinjskim mesom. Iz Pomurja je na razpis prispelo 20 vlog, ki zajemajo investicije v skupni vrednosti slabih 16 milijonov evrov. Skupno je bilo na ravni države oddanih 38 vlog, s katerimi bodo razpisna sredstva skoraj v celoti izkoriščena. Odločbe bodo pozitivno ocenjeni kmetje dobili predvidoma marca.
Specialist za razvoj podeželja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Simon Seči pojasnjuje, da so na zavodu sodelovali pri pripravi devetih vlog, v sklopu katerih bodo lahko kmetje pridobili skupno 2,5 milijona evrov. Kot pravi, je bilo na začetku povpraševanje še večje, a se je nekaterim kmetijam zalomilo pri pridobivanju dokumentacije za načrtovane investicije.
"Vsak, ki je imel željo in je izpolnjeval razpisne pogoje, je vlogo tudi vložil. Mi pa smo seveda naredili vse, da bodo s svojimi vlogami uspešni na razpisu." Glede na razpisne pogoje so tisti, ki so se odločili za gradnjo, imeli tudi možnost pridobiti sredstva za nakup kmetijske mehanizacije.
Glas več za Meolica
Novi predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je Danilo Meolic, prašičerejec iz Bakovcev. Dobil je šest glasov. Njegov protikandidat, dosedanji predsednik Franc Küčan, je prejel glas manj. Izvolili so tudi dva podpredsednika. Iz vrst fizičnih oseb je bil izvoljen Viktor Časar iz Kmečkega društva Nova Slovenija, kot predstavnik pravnih oseb pa markovski župnik Dejan Horvat. Vodja območne enote zbornice in direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da je pričakoval vsaj tri predsedniške kandidate. Meolic je povedal, da se bo zavzemal za razvoj, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije, in da bo zastopal vse kmetijske panoge. Meolic, ki je na lanskih volitvah v zbornične organe kandidiral na Listi Dejana Kuharja, je bil izvoljen tudi v svet KGZS na državni ravni.
Večina kmetov, ki so oddali vloge, čaka na odločbo ministrstva, preden bodo začeli izvajati investicijo, saj sicer obstaja tveganje, da bi jo morali v celoti izvesti z lastnimi sredstvi. Kot še pojasni Seči, bodo lahko kmetje za svoje projekte dobili sredstva v vrednosti najmanj 30 odstotkov celotne investicije, lahko pa tudi več ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, če se recimo ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, so vključeni v ukrepe KOPOP ali če gre za projekt mladega kmeta, a ne več kot 50 odstotkov vrednosti. Za večje rejce je na voljo skupno štiri milijone evrov, za gospodarske družbe 4,5 milijona, za male rejce pa 500 tisoč.
Tudi direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci in kmetijski strokovnjak Slavko Petovar je nekaterim pomagal pri pripravi vloge na razpis. Kot pravi, so se prijavljali v glavnem perspektivni kmetje, posebej pa omeni načrte podjetja Ljutomerčan, ki je oddalo vlogo za velik projekt gradnje hleva za 850 prašičev na Cvenu.
Cena katastrofalna
Kot smo poročali že lani, je težko pričakovani razpis prišel v času vnovičnega padca odkupne cene svinjskega mesa. Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga pojasnjuje, da dobijo rejci na trgu trenutno 1,32 evra za kilogram mesa, kar je po njegovih besedah katastrofa, saj si s tem ne morejo pokriti niti proizvodnih stroškov.
"Podražili so se soja pa tudi žita, predvsem ječmen in koruza. Živinoreja je pri takšnih cenah obsojena na propad, saj se ne izplača pitati nobene živali, ne goveda ne prašičev, najbolje je biti poljedelec." V Evropi je še vedno na voljo veliko poceni mesa, saj so Kitajci, kot pravi Varga, že pred koncem leta v veliki meri ponovno vzpostavili lastno prašičerejo, zaradi česar bodo še naprej bistveno manj povpraševali po svinjskem mesu iz zahodnoevropskih držav. V Evropi bodo zato nastajali tržni presežki, ki bodo nižali cene domačega mesa. Varga pravi tudi, da bi brexit lahko zadeve še dodatno poslabšal, saj bi se lahko zaradi britanskega izstopa iz EU in uvedbe carin zmanjšal izvoz mesa na Otok.
Kakšno meso uvažamo?
Tudi sektor za svinjsko meso se pripravlja na vstop v shemo Izbrana kakovost, a se bo to zgodilo komaj takrat, ko bodo dosegli 190 tisoč doma skotenih živali v enem letu. Lani je bilo to število približno enako kot v letu prej - okoli 160 tisoč. Varga opozarja, da gre pri tem za število živali, ki so bile zaklane v klavnicah, še okoli 80 tisoč doma skotenih prašičev pa so, pravi, zaklali za samooskrbo na kmetijah.
1,32
evra za kilogram mesa ne pokrije niti stroškov prireje
Petovar meni, da smo v Sloveniji želeno število doma skotenih odojkov verjetno že dosegli, a da teh živali ne znamo ali ne želimo pravilno sešteti. To po njegovem mnenju ustreza tistim, ki imajo od aktualnega stanja največ koristi, predvsem trgovcem. "Trgovci v danih okoliščinah domačih rejcev in predelovalne industrije praktično ne potrebujejo. Gre za težavo cenovnih pritiskov na naš trg, zaradi katerih moramo slovenske prašiče prepoceni prodajati." Meso, ki ga uvažamo, po mnenju Petovarja po vsej verjetnosti ni najbolj kakovostno. "Kmetijski minister je prav tako minister za prehrano, zato bi moral skrbeti tudi za to, kaj državljani pojedo," poudari.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
