Pitna voda, vredna "ljubezenskih pisem"

Občine v upravni enoti Lendava, udeleženke pri gradnji vodovodnega sistema A, se še naprej ukvarjajo s problemom skupnega upravljanja oziroma oskrbe s pitno vodo. Še pred začetkom gradnje so družbenice razen Velike Polane podpisale pogodbo o opredelitvi lastništva ter pravic in obveznosti za vodna zajetja in transportne cevovode, zgrajene v projektu sistema A, s skupnim upravljavcem Javnim podjetjem Eko-Park. V začetku je javno podjetje izvajalo naloge upravljanja vodovodnega sistema tudi za Veliko Polano, aprila lani pa je to prenehalo početi. Takrat je občina Velika Polana začela uporabljati svoj vodni vir, ki ni bil sestavni del skupnega projekta. Po mnenju preostalih občin to pomeni spremembo projekta in kršitev določb uredbe o izvajanju postopkov pri porabi evropskih kohezijskih sredstev.
Kot so zapisali, se Velika Polana izogiba podpisu pogodbe, ker je ta v nasprotju z eno od hidravličnih študij, ki naj bi zahtevala kroženje vode iz obeh vodnih virov v celotnem sistemu, in da bi bile občine solastnice v vsem razen primarnih in sekundarnih vodov. Pri tem, kot kaže, občina Velika Polana nima prav, saj v dveh ločenih pravnih mnenjih piše, da nepodpisana lastniška pogodba ne pomeni kršitve zavez, medtem ko uporaba starih vodnih virov, ki niso sestavni del projekta, pomeni resno kršitev in nevarnost za vračanje denarja. To je povzetek vprašanja, ki so ga občine, vključene v sistem A, postavile že nekdanjemu ministru za okolje Juretu Lebnu.

Sestankovanja in dopisovanja

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se je odzvalo poleti, ko je bil v Črenšovcih sklican sestanek predstavnikov vseh občin, na katerem sta sodelovala tudi predstavnika sektorja za kohezijo na MOP Tomaž Prodan in Jožica Hrastelj. Neuradno sta predstavnika MOP občinam naložila, da v mesecu dni skušajo najti rešitev, sicer bo MOP izdalo nadaljnja navodila, kako ravnati. Pomenljivo je, da je župan Velike Polane Damijan Jaklin bil na sestanku, vendar ga je še pred koncem zapustil in drugim predstavnikom občin obljubil "ljubezensko pismo", v katerem se bo opredelil do problema. Na zastavljeno vprašanje, ali je ljubezensko pismo že napisano in poslano drugim občinam v sistemu A in javnemu podjetju Eko-Park, nam je odgovoril, da o pismu ne ve nič, ima pa z vsemi župani korekten poslovni odnos. Pooblaščenec za informacije znotraj sistema A je direktor Eko-Parka Jožef Gerenčer. Na vprašanje, ali se je že kar koli premaknilo pri urejanju medsebojnih odnosov z Veliko Polano, je odgovoril: "Sedmega avgusta je bil v Črenšovcih sestanek, na katerem sem bil prisoten kot predstavnik skupnega upravljavca. Obravnavala sta se tematika vključenosti občine Velika Polana v sistem A ter s tem povezano doseganje ciljev projekta in morebitna nevarnost vračila sofinancerskih sredstev. Eko-Park je na podlagi dogovora direkciji – Jožici Hrastelj poslal vso dokumentacijo glede upravljanja sistema na območju občine Velika Polana.

Očitki o dobrih zvezah na MOP

V javnosti se je pojavilo kar nekaj dvomov o tem, ali bodo predstavniki MOP dali kakršen koli odločen odgovor, kaj šele zahtevo za ureditev razmer. Prepričani so namreč, da ima velikopolanski župan Damijan Jaklin "dobre zveze" na MOP in mu ta zaradi tega vpliva gleda skozi prste. Jaklin je bil ne nazadnje koordinator projekta Biosferno območje Mure.
Na MOP so te očitke odločno zavrnili: "Posredniški organ MOP deluje strokovno, skladno z veljavnimi predpisi in ne na podlagi zvez, zato to navedbo ostro zavračamo. Namen omenjenega sestanka je bil ugotoviti dejansko stanje projekta. Vse strani so se izrekle o okoliščinah, ki so pripeljale do spora in do odklona pri projektu Vodovodni sistem A. O zadevi bo MOP odločalo v kratkem."
Jasni odgovori in odločitve so v tem primeru nujni. Ob ugotovljenih nepravilnostih in odločbe o vračanju denarja bodo to morali poravnati občani. Ti že zdaj plačujejo amortizacijo za novozgrajeno omrežje, ob odločbi o vračanju pa bodo morali plačati tudi celotno investicijsko vrednost zgrajenega omrežja.

Hudič je v podrobnostih

Predsedujoča svetu ustanoviteljic vodovodnega sistema C Olga Karba pa je nedavno javnosti v zvezi z vodovodom naznanila, da so vsi problemi rešeni. Poudarila je podpis najemnih pogodb in s tem prenos premoženja v upravljanje JP Prlekija. Omenila je, da se morajo zdaj občine in podjetje začeti ukvarjati s tehničnim vprašanjem, kako zmanjšati izgube vode v sistemu. Toda hudič je v podrobnostih. Po našem vedenju so občine Ljutomer, Gornja Radgona in Radenci izsilile podpis ločenih najemnih pogodb. Julija 2017 je svet ustanoviteljic soglasno sprejel sklep o enotni vsebini skupne najemne pogodbe in vsem občinam naložil sklenitev te pogodbe. Vse občine raze Ljutomera so takrat to pogodbo podpisale. Zato je zdaj nekoliko nenavadno, da je direktor JP Prlekija privolil v podpis nove ločene najemne pogodbe z občinama Radenci in Gornja Radgona. Zapisnik s te seje razkriva še eno plat dokaj čudne zgodbe vodovodnega sistema C. Gre za pomanjkanje pitne vode v dosedanjih in novih vodnih zajetjih, tudi v Lukavcih, vendar je to že druga zgodba, povezana z vodjo naložbe oziroma občino koordinatorico sistema C, kar je bila občina Ljutomer.