Že petnajst let ne živi v domačem kraju, a ko pride domov, ga pot rada zanese po Prekmurju, predvsem po domačem Dolinskem, da obuja spomine na otroštvo in mladost. Tako je zapisal avtor pisma, naslovljenega na uredništvo Vestnika. "No, danes sem spet (!) neuspešno skušal priti do Copekovega mlina (občina Velika Polana) v kraju Mala Polana. Lokacija je po snemanju resničnostnega šova Kmetija še vedno zagrajena z ograjo in opremljena s kamerami," je še navedel pisec, katerega ime je v uredništvu. Zapisal je tudi, da ni iz Velike Polane in zato tudi ne vidi razloga, da bi pisal občinski upravi, zanima pa ga, kdaj bo spet omogočen dostop do Copekovega mlina. "Copekov mlin je namreč zaščiten kulturni spomenik in kot tak bi moral biti dostopen vsem državljanom," je še navedel.
Visoka ograja
Da so zaradi visoke ograje, ki je ostala po snemanju televizijske oddaje, "izgubili" dediščino, ki jim jo je skupaj z osebnimi spomini predstavljal Copekov mlin, menijo tudi nekateri domačini in prej zvesti obiskovalci in občudovalci izjemnega naravnega okolja, ki ga obdaja. Zato smo podobno vprašanje kot avtor pisma, ali bo občina umaknila ograjo, zaradi katere ni mogoč dostop do mlina, sami poslali občinski upravi. Lidija Vučko Bukovec, direktorica občinske uprave Občine Velika Polana, je sporočila, da bodo "odgovor poslali neposredno osebi, ki je to vprašanje zastavila, ker razpolagamo z njegovimi podatki". Ta odgovor je po elektronski pošti prejel v vednost tudi župan Damijan Jaklin, ki po prevzemu sekretarskega položaja na obrambnem ministrstvu župansko funkcijo opravlja nepoklicno. Brez odziva občinske uprave smo ostali tudi po ponovni prošnji, da nam pošljejo odgovor.
Zastareli odlok
Copekov mlin je zavarovan z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Ur. l. RS 20/93), nam je sporočil Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Varstveni režim predpisuje varovanje mlina v celoti, še posebno pa njegove neposredne okolice, še zapiše Štajnbaher, vendar doda, da Občina Velika Polana še ni sprejela svojega odloka o kulturni dediščini. "Glede na to, da je odlok že zastarel, v njem ni navedena morebitna obveznost javne dostopnosti spomenika," je na vrzel pravne podlage, ki bi opredeljevala javno dostopnost Copekovega mlina, opozoril Štajnbaher. Prav tako je zapisal, da njihov zavod ni izdal nobenega soglasja za snemanje oddaje Kmetija in z njo povezane scenske potrebe, saj za to tudi niso prejeli nobene vloge. "Območje, ki je še danes ograjeno, smo si doslej ogledali trikrat, dostop do mlina je možen samo na osnovi predhodne najave na občini. V občinskem prostorskem načrtu je na območju Copekovega mlina predvidena turistična dejavnost, vendar konkretnih aktivnosti ne poznamo," je še navedel Štajnbaher.
Finančni vidik pred varstvom in ohranjanjem kulturne dediščine
Nobenih težav
Odgovor o posegu v območje Copekovega mlina zaradi televizijskega snemanja je iz mariborske enote ZVKDS prejela za potrebe magistrske naloge Resničnostni šov Kmetija in Copekov mlin tudi Kaja Cigut, študentka na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nalogo je zagovarjala leta 2019. Sporočili so ji, da je Copekov mlin zavarovan kot kulturni spomenik od leta 1993 in da se je takratna razglasitev nanašala samo na stavbišče mlina, okolica pa ni zavarovana. Zaradi tega jih zaradi snemanja omenjene oddaje nihče ni poklical. "Sedaj je prostor zagrajen in varovan, tako da je dostop možen samo s prisotnostjo predstavnikov občine," so še sporočili. Župan Damijan Jaklin je omenjeni avtorici povedal, da z zavodom niso imeli nobenih problemov, "kajti v sam objekt, ki je predmet zaščite, ni bilo izvršenih nobenih posegov. To pomeni, da v bistvu ni bilo nobenih problemov."
Začasno postalo trajno
Cigutova je v svoji nalogi tudi opisala, kako je bilo v preteklosti z lastništvom Copekovega mlina in njegovimi obnovami ter da so prešli v občinsko last tudi vsi objekti, ki so bili postavljeni v okolici mlina za potrebe televizijske oddaje. Zapisala je tudi, da največji poseg v prostor Copekovega mlina pomenijo "začasno" postavljeni objekti. Toda občina se je pozneje odločila, da bo prostor okrog Copekovega mlina ostal takšen, kot je bil med snemanjem televizijskega šova Kmetija, torej z vsemi objekti, saj naj bi s tem na to območje privabili več turističnih obiskovalcev. "Menim, da je občina postavila finančni vidik pred vidik varstva in ohranjanja kulturne dediščine," je ob tem ugotovila Cigutova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
