Majda Horvat
Lendavska občina je na Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost (PMSNS) brezplačno prenesla lastništvo kmečke hiše z gospodarskim poslopjem v Radmožancih. To nepremičnino je občina kupila lani skupaj z dvema sosednjima parcelama v skupni velikosti 2240 kvadratnih metrov za nekaj manj kot 15 tisoč evrov z namenom, da manjšinska krovna organizacija tu uredi razvojni vrtec, torej vrtec za otroke s posebnimi potrebami. PMSNS je za njegovo ureditev prejela od Madžarske dobrih 450 tisoč evrov, za nekatere predhodne aktivnosti pa od urada madžarske vlade za zamejce Bethlen Gabor še 20 tisoč evrov. Del tega denarja so namenili za nakup didaktičnih igral za vrtce, preostali del pa za delo strokovnjakov, ki prihajajo iz Madžarske in se v vrtcih na dvojezičnem območju ukvarjajo z otroki, ki imajo posebne potrebe zaradi težav v razvoju.
Strokovna pomoč za vse
Predsednik sveta PMSNS Ferenc Horvath, direktorica pedagoške službe okrožja Zala Melinda Gellen in direktor tamkajšnjega zavoda za šolstvo Attila Kajati so januarja letos podpisali sporazum o krepitvi sodelovanja na strokovnem področju in o izmenjavi dobrih praks pri delu z otroki na dvojezičnem območju, ki imajo težave v razvoju, ta sporazum pa sodi v sklop drugih oblik pomoči madžarske države vrtcem na dvojezičnem območju, to je projekt Razvoj vrtcev v Panonski nižini. Zato je podpisu v Dobrovniku prisostvoval tudi Zoltan Lörinczi, namestnik državnega sekretarja za razvoj madžarskega izobraževanja v Panonski nižini.
Narodnostni poslanec Ferenc Horvath je že na tem dogodku pojasnil, da na Madžarskem skrb za predšolske otroke s posebnimi potrebami spada v šolski resor, medtem ko v Sloveniji v zdravstvenega, in da je njihova želja, da bi bil načrtovani razvojni vrtec del javne mreže v Sloveniji ter tudi meddržavni projekt. Kajti kot je dejal, bodo strokovnjaki in vzgojitelji zagotavljali pomoč vsem otrokom ne glede na nacionalno pripadnost. Zdaj naj bi po navedbah PMSNS iz Lendave in okolice več kot 30 družin iskalo strokovno pomoč za svoje otroke na Madžarskem, v obrazložitvi sklepa občinskega sveta o prenosu hiše v Radmožancih pa piše tudi, da bi tovrstno strokovno pomoč ter izobraževanje potrebovali tudi vzgojitelji.
Poudarek o pomoči vsem otrokom ne glede na nacionalno pripadnost
Tuji strokovnjaki so lahko, vendar občasno
Narodnostni poslanec Ferenc Horvath je ministrstvo za zdravje seznanil s projektom zgodnje obravnave otrok na narodnostno mešanem območju za potrebe otrok madžarske narodnosti na sestanku 9. julija letos, so sporočili z ministrstva. Poudarili so še, da so pogoji za izvajanje takšne dejavnosti opredeljeni v resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 in veljavni zakonodaji. Poudarili so, da so razvojne ambulante v Sloveniji organizirane teritorialno, in sicer na območju z 20 tisoč otroki. "S tem je poskrbljeno tudi za otroke s posebnimi potrebami na območju Lendave," so še zapisali. Ob razvojni ambulanti v murskosoboški bolnišnici bo s 1. oktobrom razvojna ambulanta začela delati tudi v murskosoboškem zdravstvenem domu. Po zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami namreč ta lahko poteka le v okviru javne mreže in ne zasebnih izvajalcev, s tem, da morajo teritorialne razvojne ambulante za narodnostno mešana območja zagotoviti sporazumevanje v madžarskem jeziku. In kakšni so pogoji glede kadra? Zaradi pomanjkanja specialnih kadrov v razvojnih ambulantah je v splošnem dogovoru za leto 2019 predvideno, da se kadri razvojne ambulante financirajo iz zdravstvene blagajne na osnovi pogodbe o zaposlitvi, podjemne pogodbe ali pogodbe o opravljanju določenih storitev z drugim izvajalcem.
"To pomeni, da je javna mreža razvojnih ambulant zakonsko predpisana, zaradi dvojezičnosti in čakalnih dob pa je omogočeno tudi sklepanje podjemnih pogodb z zunanjimi izvajalci. Obenem zdravstveni delavci z območja EU lahko občasno opravljajo zdravstveno dejavnost v izbrani državi EU," so pravni okvir za vključevanje tujih strokovnjakov v razvojne ambulante predstavili na ministrstvu.
