Majda Horvat
Pomursko gospodarstvo je lani doseglo izjemen poslovni uspeh. Prihodki gospodarskih družb v tej regiji so dosegli dve milijardi 743 milijonov evrov (od tega dobro milijardo na tujih trgih) in so bili v primerjavi s predhodnim letom višji za 11 odstotkov. Neto čisti dobiček je znašal 99 milijonov evrov, kar je 66 odstotkov več kot v letu 2017. Ob tem so gospodarske družbe povečale tudi število zaposlenih, na podlagi preračuna delovnih ur za 758. To je pokazala analiza o poslovanju pomurskega gospodarstva v letu 2018, ki jo je pripravila murskosoboška izpostava Ajpesa. Pomurska regija se je po rasti neto čistega dobička zavihtela na prvo mesto med 12 statističnimi regijami, po ustvarjenem neto čistem poslovnem izidu pa se je uvrstila na deveto mesto. Predvsem pa je pomembno, da se je pomursko gospodarstvo tudi po drugih kazalnikih o poslovanju in v slovenskem merilu odlepilo od dna in da so podjetja ustvarila trdno podlago za poslovanje in obstoj ob morebitni novi gospodarski in finančni krizi.
Šibka točka 537 podjetij
Od skupaj 1856 pomurskih gospodarskih družb je čisti dobiček v višini 122,7 milijona evrov ustvarilo 1284 družb (69,2 odstotka vseh), tega pa so v primerjavi z letom 2017 povečale za 34 odstotkov. Neuspešno je poslovalo 500 družb, ki so ustvarile čisto izgubo v višini 23,1 milijona evrov. V teh družbah je bilo zaposlenih 1752 delavcev, v vseh pomurskih družbah pa je zaposlenih skupaj 16.471. V negotovosti glede prihodnosti pa je 537 podjetij, pri katerih ustvarjena dodana vrednost ne zadošča za strošek plač in strošek amortizacije. V njih je zaposlenih 2206 delavcev, kar pomeni 13,4 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah.
Najboljši v Sloveniji po rasti dobička
Kljub rasti še vedno zaostanek
Prav tako so pod slovenskim povprečjem plače zaposlenih. Povprečna bruto plača na zaposlenega je lani znašala 1450 evrov, kar je sicer za 69 evrov več kot leto prej, a še vedno dobrih 200 evrov manj od slovenske povprečne plače. Ta je lani znašala 1.652 evrov. Najvišje plače so izplačevala podjetja v jugovzhodni Sloveniji, tam pa je povprečna bruto plača znašala približno 1800 evrov.
Če torej povzamemo: kljub izjemno uspešnemu poslovanju gospodarske družbe še niso dosegle slovenskega povprečja in zaostajajo pri prihodkih na zaposlenega (za 16,9 odstotka), pri neto dodani vrednosti na zaposlenega (za 20,4 odstotka) in pri bruto plači na zaposlenega (za 12,2 odstotka). Vrsto let pa regija prednjači v državi po kazalnikih donosnosti. Na sto evrov kapitala se je ustvarilo 65 evrov neto dodane vrednosti (v Sloveniji 46 evrov) in na 100 evrov sredstev 28 evrov neto dodane vrednosti (v Sloveniji 22 evrov).
Uspešno tudi podjetniki
Uspešno so poslovali tudi podjetniki. Lani so ustvarili prihodke v višini 248,7 milijona evrov, kar je za devet odstotkov več kot leta 2017, neto podjetnikov dohodek pa je znašal 19 milijonov evrov, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej. Najbolj uspešni so bili podjetniki, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, predelovalno dejavnostjo in trgovino. Pri podjetnikih je bilo lani zaposlenih 2665 delavcev (17 več kot leto prej), od tega dobra petina pri podjetnikih, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, tej dejavnosti pa je pripadala tudi dobra petina ustvarjene neto dodane vrednosti in petina celotnega neto podjetnikovega dohodka. Neto dodana vrednost na zaposlenega je pri samostojnih podjetnikih znašala 29.457 in je bila občutno nižja kot v letu 2017, povprečna plača na zaposlenega pa je znašala 1062 evrov in je bila za 45 evrov višja kot leto prej in tudi nekoliko višja od povprečja v Sloveniji.
Lani je v regiji poslovalo tudi 35 zadrug (dve manj kot leta 2017), v katerih je bilo 118 zaposlenih. Ustvarile so prihodke v višini 42 milijonov evrov in neto čisto izgubo v višini 126 tisoč evrov.
