Poslovanje pomurskega gospodarstva: Zahtevno leto, vendar ne za vse enako

Epidemija koronavirusa pomurskega gospodarstva ni sesula, saj je to veliko bolj stabilno kot še na primer pred desetimi leti, ga je pa zaznamovala. To kaže poročilo o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v regiji v letu 2020, ki ga je na osnovi oddanih letnih poročil pripravila murskosoboška izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), podatke pa je analizirala tudi Pomurska gospodarska zbornica.

Prihodkov za štiri odstotke manj

Za lani se je napovedoval desetodstotni padec gospodarske rasti, a je bil v regiji petodstoten. V veliki meri je ugodnejši izid od napovedi posledica ukrepov vlade za omilitev posledic epidemije tako pri poslovanju kot pri ohranjanju delovnih mest. Letno poročilo o lanskem poslovanju je oddalo 1833 gospodarskih družb, kar je 16 družb manj kot lani. Zajete družbe so zaposlovale 16.703 delavce ali 47 več kot v letu prej. Neto čisti dobiček, ki predstavlja razliko med ustvarjenim čistim dobičkom in čisto izgubo, je znašal 82 milijonov evrov. To je sicer za deset deset odstotkov manj v primerjavi s preteklim letom, toda padec je bistveno manjši kot na ravni celotne države, kjer je neto čisti dobiček upadel za kar 38 odstotkov.

Lansko poslovno leto je bilo zahtevno, vendar ne enako za vse dejavnosti in gospodarske subjekte. Nekatera podjetja so v času epidemije celo opazno izboljšala poslovanje, druga so se znašla v finančnih težavah. Stopnja rasti neto čistega dobička se je lani najbolj povečala v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v storitveni dejavnosti popravil hišnih naprav, kamor spadajo tudi računalniki, v gradbeništvu ter pri poslovanju z nepremičninami. Neto čista izguba pa je najbolj poskočila v gostinstvu, izobraževanju ter prometu in skladiščenju.

Pomurske gospodarske družbe so lani ustvarile za dve milijardi in 671 milijonov evrov prihodkov, kar je za štiri odstotke manj kot v letu prej. Z enakim deležem so se zmanjšali tudi odhodki, znašali so dve milijardi in 572 milijonov evrov. Za pet odstotkov višji pa sta bili neto dodana vrednost (na ravni države se je zvišala za odstotek) in neto dodana vrednost na zaposlenega. Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 38.493 evrov, kar Pomurje še vedno uvršča na predzadnje mesto med dvanajstimi regijami v državi. Neto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji je lani znašala 47.161 evrov.

Obrtniki in zadruge slabše

Neuspešno je lani poslovalo 610 družb. Skupno so pridelale 26 milijonov in 251 tisoč evrov čiste izgube, kar je za kar 88 odstotkov več od čiste izgube v letu 2019. Skrb vzbuja poslovanje 642 gospodarskih družb, ki z ustvarjeno dodano vrednostjo niso pokrivale stroškov plač in stroškov amortizacije. V teh podjetjih je zaposlenih 2546 delavcev. Kakšno bo prihodnje poslovanje teh podjetij, je težko napovedati, saj ni znano, ali je izguba povezana samo z epidemijo ali pa gre še za druge razloge.

Slabše kot v letu prej so poslovali po vseh kazalnikih samostojni podjetniki, vendar je takšno stanje primerljivo s stanjem poslovanja samostojnih podjetnikov na ravni države. V regiji so delovali 2404 samostojni podjetniki, kar je 136 manj kot v letu 2019. Zaposlovali so 2566 delavcev (13 manj kot leto prej) in ustvarili 230 milijonov evrov prihodkov (za sedem odstotkov manj kot leta 2019).

Poslovno poročilo je oddalo tudi 27 zadrug, torej tri manj kot lani, te zaposlujejo 110 delavcev, njihova povprečna bruto plača je znašala 1418 evrov. Zadruge so ustvarile prihodke v višini 41 milijonov in 569 tisoč evrov, kar je za štiri odstotke manj kot leto prej, neto čisti dobiček pa je znašal zgolj pet tisoč evrov.