Pomurski župani so nedavno na seji sveta regije izrazili precejšnje nezadovoljstvo z veljavno karto poplavne ogroženosti, ki je pomembna v postopku sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Po njihovem mnenju ne izraža dejanskega stanja na terenu in občine ovira pri razvojnih prizadevanjih, predvsem glede umestitve objektov v prostor. Za območja, na katerih predvideva poplave, morajo občine izdelati hidrološko-hidravlično študijo (HHŠ). Ker pa nova karta zajema mnogo širše poplavno območje kot prejšnja, občinam viša stroške in podaljšuje čas priprave omenjenega dokumenta. Kot je na seji pojasnil Romeo Varga, ki vodi delovno skupino za obravnavo problematike poplavne ogroženosti, je bila karta iz leta 2008 narejena z drugo metodologijo, ki je pri poplavni ogroženosti upoštevala samo vodotoke. Karto iz leta 2019 pa so izdelali s pomočjo računalniškega modeliranja, kar pomeni, da zajema še druge podatke, kot so padavinske vode in podtalnice. Župani so se zato odločili, da pozovejo direkcijo za vode (DRSV) k pripravi strokovnega mnenja glede karte poplavne ogroženosti. Hkrati so izrazili željo, da bi veljala stara karta, dokler ne bo sprejeta nova.
Z zavrnitvijo karte ne bi ničesar pridobili
Na potezo županov na seji sveta regije se je odzval podžupan občine Puconci Jožef Ficko, prav tako član omenjene delovne skupine. Nad odločitvijo županov je začuden in poudarja, da so se kljub enakim pomislekom lani novembra na sestanku dogovorili drugače. "Zaključki tega srečanja so bili, kljub skoraj enotnemu nasprotovanju nelogičnim objavljenim kartam poplavne ogroženosti, da se, če DRSV zagotovi polovično pokritje stroškov izdelave hidrološko-hidravlične študije, ki naj bi bila obvezna za izdelavo občinskih prostorskih načrtov, pristopi k izdelavi skupne študije za celotno Pomurje." Ficko pojasnjuje, da zavrnitve karte zaradi vseh njenih praktičnih nelogičnosti ne bi bilo težko argumentirati, vendar bi zavrnitev pomenila izdelavo nove, nakar bi bila v vsakem primeru potrebna izdelava hidrološke študije. Torej bi bili, kot pravi, spet na isti točki kot danes. "Za občine, kjer postopki priprave OPN tečejo, je čas ključnega pomena, spreminjanje karte poplavne ogroženosti pa z vidika izdelave HHŠ ne bi nič spremenilo. Sama HHŠ bo prav gotovo anomalije karte poplavne ogroženosti ovrgla," pravi Ficko, ki meni, da so se župani na seji sveta regije nekoliko prenaglili.
Čas teče
Direkcija za vode je občinam predlagala, da plača 50 odstotkov stroškov za izvedbo hidrološke študije za celotno regijo, preostalih 50 odstotkov pa bi se razdelilo med občine tako, da bi polovico teh stroškov obračunali glede na število prebivalcev občine, polovico pa glede na dolžino vodotokov v posamezni občini. Izdelava študije je bila po besedah Varge ocenjena na 1,2 milijona evrov, vendar ta cena še ni dokončna. Pristop k izdelavi enotne hidrološke študije za celotno Pomurje ima po mnenju Ficka, poleg tega, da bi izdelavo sofinancirala direkcija za vode, še številne prednosti, najpomembnejši je časovni vidik, zato sam sklepe sveta regije ocenjuje kot korak nazaj. "Upamo lahko, da bo naslednji korak v nasprotno smer, sicer v nekaterih občinah do OPN ne pridemo še lep čas. S tem pa je poleg zagotavljanja bivalnih razmer na sicer demografsko ogroženih območjih onemogočen tudi gospodarski razvoj občin. Ne morem mimo občutka, da imamo na to v tem primeru vsaj delen vpliv sami."
Kot pove Varga, so bili v delovni skupini presenečeni nad odločitvijo sveta regije, sami menijo, da bi morali nadaljevati delo po prvotno predvidenih načrtih. "Seveda razumemo grenkobo, ki jo je izrazil svet regije. Tudi delovna skupina meni, da so zahteve do občin nepravične. Vseeno menimo, da se mora razvoj občin čim prej nadaljevati, in to je naš ključni cilj. Brez sprejetega OPN to ni mogoče. Pogoj za OPN pa je še vedno HHŠ. Čas pa teče."
