Prva avtobusna vožnja Jožice Bartalanič je bila naporna

Jožica Bertalanič iz Lomanoš zagotovo ne sodi med običajne predstavnice nežnejšega spola. Pred desetimi leti se je namreč takrat samo še kot učiteljica vožnje povsem po naključju odločila, da bo opravila izpit za kategorijo D oziroma avtobus.
"S kandidatom, ki je pri nas opravljal izpit, sva bila v popoldanskih urah dogovorjena za vožnjo. Prav takrat se je k nam pripeljal šofer z avtobusom. V šali sem rekla, da bi se en krog peljala. Res smo se takrat zapeljali z avtobusom, jaz sem vozila, zraven je šel še moj kandidat, ki je opravljal izpit. Ta vožnja me je tako navdušila, da sem šla takoj naslednji dan do šefa in ga vprašala, ali je možno, da opravim izpit za avtobus," je povedala Bertalaničeva, ki si je sicer poklic šoferke avtobusa želela od nekdaj opravljati.
"Sin je bil takrat še majhen, zato se za ta korak nisem prej odločila, tista vožnja pa je bila pika na i." Po posvetovanju z nadrejenimi je Bertalaničeva opravila predavanja in vožnje, še prej izpit za kategorijo C oziroma tovornjak, saj je to pogoj za opravljanje izpita za avtobus. "Vožnja avtobusa je nekoliko drugačna, saj moraš včasih komu odstopiti prednost zaradi velikosti vozila, včasih moraš sekati kak ovinek, vendar ko dobiš občutek za dolžino in širino, je tako, kot če bi vozil osebni avtomobil. Res pa je, da moramo vozniki avtobusa veliko bolj paziti na prometne znake, da na primer ne zapeljemo v kakšno slepo ulico ali podobno, saj se ne moremo z avtobusom kjerkoli obrniti, kot lahko to storimo z osebnimi avtomobili. Vsekakor je treba voziti odgovorno in previdno," je povedala in dodala, da eno leto po opravljenem izpitu za voznika avtobusa ne smejo voziti šoloobveznih otrok do 14. leta.

Slabih izkušenj ni bilo

Ostaja tudi inštruktorica

Usklajevanje obeh poklicev, torej učiteljice vožnje in voznice avtobusa, tako ni preveč naporno, se je pa treba prilagajati. Pri začetnih korakih v svetu voznikov avtobusov so ji sicer rade volje na pomoč priskočili vsi sodelavci. "Tudi če dandanes karkoli potrebujem, mi pomagajo in stojijo ob strani, vsi so zelo prijazni. Glede na to, da so že vrsto let v tem poklicu, se lahko za kakršenkoli nasvet obrnem nanje."
Sprejetost in odobravanje, da bo postala voznica avtobusa, so ji nudili tudi domači. "Glede na to, da je partner tudi šofer, ni bilo nobenega problema. Tudi sin, ki je takrat že obiskoval osnovno šolo, je bil že dovolj velik, da sem se lahko za to odločila. Mi je pa vseeno naročil, naj ne vozim tistih šolskih prog, na katerih bo skupaj s sošolci, da ga ti ne bodo hecali," je pripovedovala v smehu.
Tudi sicer Bertalaničeva pri svojem delu ni imela slabih izkušenj, v ospredju so bile bolj zanimive anekdote, ko so ljudje opazili, da avtobus vozi ženska. "Prvič, ko sem peljala k tovarni Mura, sem imela progo do Lipovcev in nazaj. Pa je prišel na avtobus gospod in je vprašal, ali se bo danes varno peljati domov. No, ko smo prišli na cilj, je povedal, da je bila vožnja dobra. Pa tudi potniki me sedaj že poznajo. Ko sem nazadnje peljala do Gornjih Petrovcev, so se spraševali, kaj je sedaj to, da vozi ženska. Pa so potnice, ki so se že vozile z mano, samo rekle, da bo zagotovo vse v redu, saj je to naša Joža," je z nasmehom na obrazu povedala Bertalaničeva in dodala, da dobi tudi sicer precej pohval glede vožnje.
Kot učiteljica pa rada pohvali svoje kandidate, ki opravljajo izpite. Pravi, da je to prava spodbuda za uspešno učenje.