Razpršeni hotel: Kjer se bo dalo začutiti pristno goričko dušo

Ines Baler Ines Baler
08.07.2020 06:15

Poudarek na trajnostnem, ne na množičnem turizmu. Kako rešiti problem depopulacije območja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Turisti se bodo lahko v neokrnjeni naravi oddahnili od stresnega vsakdana, lahko pa si bodo tudi ogledali bližnje turistične točke.
Nataša Juhnov

Na Goričkem nastaja nova turistična zgodba, ki bo zaživela predvidoma v prihodnjem mesecu. To bo razpršeni hotel Goričko. Kot pove Lidija Šömen, direktorica Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota (ZSRMS), kjer projekt pripravljajo, bo namenjen ljudem, ki ne marajo množičnega turizma, z nastanitvami na Goričkem pa lahko zadovoljijo potrebe gostov na optimalen način s celovito ponudbo.
V Pomurju podoben primer že obstaja, to je razpršeni hotel Vinarium, katerega idejni vodja je Romeo Varga, ki sodeluje tudi pri projektu na Goričkem. "Vinske kleti, ki so posejane po lendavskih gričih in so večji del leta neizkoriščene, so se z minimalnim vložkom in obnovitvenimi deli spremenile v zanimive nastanitvene objekte za etične turiste, ki iščejo pristen stik z lokalnim okoljem. Sedaj želimo ta primer dobre prakse preslikati na Goričko," pove direktorica. Varga doda, da razpršeni hoteli rešujejo problem depopulacije odročnih območij, povečujejo prihodke iz turizma in poganjajo investicije. To je po njegovem mnenju natančno to, kar Goričko potrebuje.
ZSRMS želi s projektom povezati lastnike, ki bi hiše želeli dajati v najem, dobrodošli pa so tudi tisti, ki hiše že oddajajo. "K sodelovanju vabimo lastnike hiš, fizične osebe, ki niso kakor koli za kar koli registrirane, imeti morajo le legalno zgrajeno zgradbo in željo ukvarjati se s turizmom," pojasni Šömnova, ki še pravi, da je njihova želja turiste privabiti v kraje zunaj turističnih središč. Želja pobudnikov projekta je, da bi razpršeni hotel Goričko goste začel sprejemati v avgustu. Sprva nameravajo skleniti pogodbe o sodelovanju z desetimi do petnajstimi lastniki nepremičnin ter te tržiti po vseh možnih kanalih, hkrati pa bodo širili ponudbo z novimi možnostmi nastanitve.

Stik z naravo

Lastniki, ki bodo vključeni oziroma ki o tem razmišljajo, bodo hišo in okolico uredili sami, prenočitveni objekti pa bodo ocenjeni z zvezdicami glede na urejenost, kar bo tudi osnova za cenik. "Težimo k temu, da bodo vključene hiše, ki so zgrajene v tradicionalnih proporcih ali na kakršen koli način odsevajo avtohtonost tega območja. Prav tako bi si želeli, da so hiške na neki način posebne, ampak za to so poskrbeli že lastniki, ki so v vsako od njih vgradili svojo dušo," pravi Varga.

Recepcija bo kar krovni zavod

Prednost tovrstnega turizma je nedvomno stik z neokrnjeno naravo, ki jo Goričko ponuja. Direktorica ZSRMS pravi: "Goričko je košček sveta, kjer diham na polna pljuča, se sprostim in čutim pripadnost. Vsem, ki imajo radi naravo in si želijo tovrstnega oddiha, privoščim, da to doživijo."
So pa pri razvoju ideje misli usmerili tudi v ekonomski vidik. Vključitev nepremičnine, ki je večji del leta ne uporabljaš, v sistem razpršenega hotela z minimalnim vložkom začne kriti režijske stroške in prinašati denar, poudarja Lidija Šömen za deprivilegirano območje, kjer ni veliko delovnih mest, mladi od tod bežijo, povprečna starost prebivalstva pa narašča. Lastniki objektov se sami odločijo, ali bodo nepremičnino ponujali turistom le med glavno turistično sezono ali tudi v drugih delih leta.
Sogovornika še pojasnita, da si želijo skleniti sodelovanje z okoliškimi termami, restavracijami in drugimi ponudniki in temu bodo v prihodnje posvetili dodatno pozornost. V en glas pa poudarita, da ta zgodba nastaja zaradi razvoja trajnostnega turizma na tem idiličnem koščku sveta. Recepcija za razpršeni hotel Goričko bo ZSRMS, ki bo tudi vezni člen med gosti in ponudniki.
Znano je, da je koronavirus pustil večje posledice na področju turizma. Tega se zaveda tudi Šömnova in meni, da se tako sproščeno in brezskrbno kot do sedaj verjetno še dolgo ne bomo družili. "Najbolj dragoceno pa bo, če se bo vsak posameznik poskušal ponovno povezati z naravo," poudari in doda, da so naši predniki z naravo znali sobivati in uporabljati njene darove. Znanje od njih ter danosti naravne in kulturne dediščine pa so znali izkoristiti tudi lokalni ponudniki, ki so že ustvarili zanimivo in pestro ponudbo, ta pa pritegne še tako zahtevne turiste in kupce izdelkov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta