Sadjarji bodo najbrž morali denar pozabiti

Podjetje Lukos Agro iz Puconcev je v letu 2013 zašlo v težave. V začetku leta 2014 je doseglo poenostavljeno prisilno poravnavo. Lastnik Vladimir Madžarac je navadnim upnikom predlagal poplačilo polovice terjatve v štirih letih.Na eni strani je bil vzrok za težave povečan obseg proizvodnje sadnih pirejev za več kot tretjino, ti so zaradi dobre sadne letine v letu 2013 ostali v skladiščih, saj so predelovalci izdelovali sok iz jabolk namesto iz koncentrata. Drugi razlog je bila, kot trdi Madžarac, poslovna goljufija, ki mu je pristojni državni organi niso pomagali rešiti. Lukos Agro je nabavil stroj v vrednosti 400 tisoč evrov, ki pa ga ni mogel uporabljati zaradi neskladnosti z evropskimi standardi, čeprav gre za stroj švedskega proizvajalca. Toda to so bile zgolj posledice in ne vzroki.
Lukos Agro preimenovali v Agro sadje
Podrobna slika položaja Lukos Agra je bila bistveno drugačna. Vladimir Madžarac in njegov sin, ki sta imela registrirano podjetje v Švici in je bilo dejanski investitor, zgodbe v Puconcih nista začela z lastnim denarjem, ampak s krediti. Lukos Agro je imel septembra 3,5 milijona evrov dolgoročnih in za 2,7 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. Pri kratkoročnih obveznostih je odpadlo na bančni dolg 1,5 milijona evrov (pokrivanje tekoče likvidnosti), 1,1 milijona evrov so bile obveznosti do dobaviteljev. Med temi je kar nekaj goričanskih sadjarjev s terjatvami 70.000 evrov. Domači upniki so takrat izjave o pristanku na prisilno poravnavo podpisali, čeprav so bili v dvomih, da bo prisilna poravnava uspešna. To so kazali poslovni rezultati. Leta 2013 je podjetje ustvarilo 1,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. V prvi polovici leta 2014 pa slabo tretjino omenjenega zneska (345 tisoč evrov).

Državna pomoč in selektivna plačila

Predlog za stečaj je podala družba za upravljanje TCK iz Ljubljane, na katero so bile prenesene slabe terjatve Hypo banke (2,5 milijona evrov). Dobrih 2,1 milijona terjatev pa je nasledila Addiko bank - naslednica Hypo banke. Naslednji velik upnik je država. Po objavi preizkušenih terjatev se je pokazalo, da so bili Madžarci deležni različnih oblik državnih pomoči. Skupni dolg do države je dober poldrugi milijon evrov. Država je del teh dolgov že poskušala izterjati po sodni poti, vendar neuspešno. Vladimir Madžarac v finančnem poročilu ni prikazal realnega dolga do domačih sadjarjev. Dejanski dolg do sadjarjev je nekaj čez 90 tisoč evrov. Največji upnik med sadjarji ima odprtih 42 tisoč evrov dolga. Je pa zanimivo, da je Madžarac pri poplačilu sadjarjev ravnal izredno selektivno, saj njegov največji dobavitelj nima niti centa odprtega dolga. Nenavadna je tudi pogojno priznana terjatev Madžarčevega sina in njegove žene v višini štiri milijone evrov. Skupno ima družba za 12 milijonov terjatev brez obresti.