Pomurski pridelovalci pšenice bodo predvidoma ta konec tedna ob ugodnem vremenu začeli žeti letošnji pridelek, potem ko so ječmen že poželi. Dogovora o letošnji ceni pšenice pa za zdaj z odkupovalci še niso dosegli. Dober pridelek ječmena je zasenčila nizka cena, za tono bodo namreč iztržili le 120 evrov.
Mlinarji se ozirajo čez mejo
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič meni, da kmetje zahtevajo preveč glede na trenutne tržne razmere doma in v sosednjih državah. "Za takšne cene je namreč treba najti kupce, mi tega ne moremo spraviti v izdelke in nato še prodati. Moramo gledati tudi na to, kaj počne konkurenca ob meji. To pšenico sicer lahko odkupimo, vendar ne vem, kaj bomo potem z njo počeli." Pred dokončno določitvijo letošnje odkupne cene, glede katere naj bi po Pojbičevih pričakovanjih dosegli dogovor predvidoma v ponedeljek, bodo, kot pravi, pogledali tudi, kakšne so razmere glede odkupa na Hrvaškem in Madžarskem. Mlinopek letno odkupi okoli deset tisoč ton pšenice od domačih pridelovalcev, pri tem imajo po besedah Pojbiča danes že šest tisoč ton zalog, kar bi jim zadostovalo do februarja prihodnje leto. Trenutno njihova proizvodnja dosega 80 odstotkov zmogljivosti, med največjo krizo zaradi epidemije koronavirusa pa je promet padel celo za 40 odstotkov, pravi.
V prihodnje drugačna pogajanja
Komisijo za odkup in prodajo žit sestavljajo člani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije. A je bilo še tik pred letošnjimi pogajanji o odkupni ceni negotovo, ali se bo o ceni pogajala komisija, saj naj bi se po novem pridelovalci žit z mlinarji o odkupni ceni pogajali v okviru tako imenovane organizacije proizvajalcev, ki pa je kmetje na področju pridelave žit še niso ustanovili. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pojasnjuje, da to narekujejo težnje po uskladitvi z evropsko uredbo, ki določa organizacije proizvajalcev kot tiste, na katerih temelji osnovna pridelava. "Pri nas je situacija drugačna, saj to funkcijo že opravljajo zadruge."
Pričakujejo slabšo letino
Iz poročila, ki ga je pripravila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Metka Barbarič s sodelavci, pri pripravi pa je sodeloval tudi Boštjan Ferenčak iz Panvite, izhaja, da bo letošnji pridelek pšenice verjetno za od 20 do 30 odstotkov manjši v primerjavi z najboljšimi letinami. V ključnih fazah razvoja žita je namreč sledilo dvomesečno obdobje brez večjih padavin, kar je pustilo na posevkih resne posledice. Zaradi pogostega dežja v zadnjih dneh se bojijo, da bo pšenica tudi nižje kakovosti, saj obstaja velika verjetnost okužb s fuzariozami. V Pomurju je pšenica posejana na 16 tisoč hektarjih, ječmen pa na 6600 hektarjih.
Ponudba kmetov je enaka lanski, kupci pa bi ceno
še bolj zbili
