Majda Horvat
Kjer je revščina, so tudi smrti bolj pogoste, je nedavno izjavil Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ko je predstavljal žalostno statistiko o visoki smrtnosti v povezavi s covidom-19. Kot je dejal, je lani v Sloveniji umrlo 2891 ljudi, pri katerih je bil potrjen koronavirus; v Pomurju 306, torej desetina vseh. Podatki za Pomurje so skrb vzbujajoči, saj 268 umrlih na sto tisoč prebivalcev pomeni najvišjo umrljivost med vsemi statističnimi regijami. Sledita koroška in podravska.
Toda razlaga, s katero je Krek pospremil te podatke, je povsem neustrezna. Dejal je: "Žal tudi tu velja staro pravilo v javnem zdravju, da so tam, kjer je revščina in je manj možnosti razvoja, tudi smrti bolj pogoste. Tudi predčasne smrti. Tako je tudi tukaj. Pomurska regija je ena najmanj razvitih in ima tudi največjo gostoto umrlih." Z navajanjem takšne vzročne zveze, torej med višino bruto nacionalnega dohodka in številom umrlih, ki je sicer statistično povsem dokazljiva, je Krek povsem zameglil druga dejstva. Prav tako je s pavšalno razlago še bolj okrepil popačene predstave ali predsodke o Pomurju.
Kaj bi se torej Krek moral zares vprašati? Predvsem to, kako je bilo poskrbljeno za zdravljenje obolelih. Torej po neposrednem vzroku visoke smrtnosti, nato pa še o delovanju javnega zdravstvenega sistema, dostopnosti zdravstvenih storitev in s tem zdravstveni preskrbljenosti prebivalstva oziroma zdravstvenem stanju.
Umrl vsak četrti
Pomurje je imelo lani 114.000 prebivalcev, okužilo se jih je več kot 10.000, torej devet odstotkov, kar je najvišji delež med vsemi statističnimi regijami. V murskosoboški bolnišnici se je od septembra do konca decembra zdravilo 729 bolnikov s covidom-19, umrlo jih je 191 - skoraj vsak četrti, ki so ga sprejeli na zdravljenje. Na ravni slovenskih bolnišnic je bil delež precej nižji.
Več umrlih kot rojenih
Lani je samo na območju upravne enote Murska Sobota umrlo 729 ljudi, od tega v času drugega vala epidemije 328 (septembra 42, oktobra 56, novembra 113 in decembra 117). Soboška upravna enota je lani vpisala v svoje evidence tudi 325 rojstev, število rojenih pa se je gibalo med 20 in 36, najmanj aprila in največ septembra.
"Tudi sami smo se spraševali, ali pristopamo k zdravljenju na enak način kot v preostalih slovenskih bolnišnicah," je dejal strokovni direktor v Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota Daniel Grabar. Primerjava, ki so jo opravili sami, je pokazala, da razlik pri načinu zdravljenja med njihovo bolnišnico in drugimi po Sloveniji ni, manjše razlike so ugotavljali le pri upoštevanju medicinskih znakov za zdravljenje. "Bolnika, ki težko diha in živi sam brez ustrezne oskrbe, ne moremo poslati domov. To je pri nas dodatna indikacija za hospitalizacijo," je povedal Grabar.
Že prej slabo zdravljeni
Če ne način zdravljenja, kaj je potem vzrok za občutno več smrti v regiji zaradi okužb? Starost bolnikov, sprejetih na zdravljenje v murskosoboški bolnišnici, je bila visoka, v povprečju 79,3 leta. Najmlajši bolnik s covidom-19, ki je umrl, je bil star 40 let, najstarejši 96. "Vsi bolniki so imeli pridružene, kronične bolezni, pri večini te niso bile ustrezno zdravljene, tudi zato, ker so si nekateri bolniki kar sami odmerjali terapijo," je podčrtal Grabar. Nezadostno zdravstveno preskrbljenost so ugotavljali predvsem pri bolnikih, ki živijo sami, čeprav tudi pri nekaterih iz domov za starejše skrb za njihovo zdravje ni bila dovolj dobra. Slabo zdravstveno stanje bolnikov pred okužbo je zelo neugodno vplivalo tudi na potek zdravljenja ob okužbi, še poudari Grabar, kajti pridružene bolezni so se z okužbo zelo hitro slabšale. Pri nekaj deset bolnikih se je zdravstveno stanje slabšalo celo tako hitro, da so umrli v nekaj urah, še pove strokovni direktor bolnišnice.
Ob socialnih stiskah skrbi predvsem slaba redna zdravstvena oskrba starejših, ki živijo doma
Materialne prikrajšanosti bolnikov, ki bi imela pomembnejši vpliv na izid zdravljenja, v bolnišnici niso zaznali, morda le čezmerno telesno težo, ki pa je posledica nezdravega prehranjevanja in načina življenja. Grabar zato zelo jasno pove, da je po tem, kar so sami ugotavljali ob zdravljenju covidnih bolnikov, epidemija v pomurski regiji dobila veter v jadra zaradi očitne prikrajšanosti prebivalstva pri osnovni zdravstveni oskrbi. Na to posredno kažejo tudi statistični podatki o prezgodnji umrljivosti v regiji, ki je bila že v letih pred izbruhom epidemije občutno višja od slovenskega povprečja. Delež prezgodnje umrljivosti v Pomurju je bil v letu 2019 16,5-odstoten, leto prej celo 19,1-odstoten.
Podatke o visoki smrtnosti, povezani s covidom-19, v regiji je vendar treba videti tudi v povezavi z visokim deležem starejših ljudi in neugodnimi demografskimi trendi. V Pomurju je konec leta 2020 živelo vsaj 900 ljudi manj kot leto prej, kar je znova velik udarec za vitalnost regije, delež starejših pa se je spet povečal. Tako je bila več kot polovica prebivalcev v regiji starih nad 46 let, slaba četrtina pa več kot 65. Starostno strukturo res poslabšuje kar osem domov za starejše, ki imajo stanovalce tudi iz drugih regij, toda v zadnjem valu epidemije so se ti vendar izkazali kot varnejše okolje v primerjavi z bivanjem doma. V pomurskih domovih, ki imajo na voljo blizu 1300 postelj, se je v drugem valu epidemije do 7. decembra okužilo skoraj 700 stanovalcev, do 11. januarja pa jih je po predhodnih podatkih, zbranih na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, umrlo skupaj 71. Torej nekaj manj kot četrtina vseh umrlih s covidom-19 v regiji. V Sloveniji je bilo lani med vsemi 1682 smrtnimi primeri s covidom-19 več kot polovica (58 odstotkov) stanovalcev domov za starejše.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
