Tudi zdaj, ko se razmere na trgu zaradi epidemije koronavirusa počasi vračajo v stanje pred krizo, imajo slovenski in pomurski pridelovalci zelenjave ter krompirja nemalo težav pri prodaji svojih pridelkov, predvsem zelja in solate.
To je treba pripisati dvema razlogoma. Kot pojasnjuje strokovnjakinja za zelenjadarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota Breda Vičar, so prvi razlog še vedno posledice zaprtja šol, vrtcev, gostinskih obratov in hotelov, ki so jim pred tem dobavljali blago. Z njihovim odprtjem gredo zadeve počasi na bolje, a zdaj prodajo ovira drugi razlog - poceni uvoz zelenjave iz južnih držav, ki se ga poslužujejo večji trgovci in s tem pritiskajo na znižanje cen pri domačih pridelovalcih.
Nekaj tovornjakov je dovolj
Tako je bilo po besedah Vičarjeve tudi z zgodnjim zeljem, ki so ga trgovci uvozili iz Makedonije, domači pridelovalci pa so ga kasneje komaj uspeli prodati po nižjih cenah, medtem ko so morali precej presežne solate zmulčiti. "Slovenija je zelo majhen trg, že nekaj tovornjakov zelenjave z juga ga lahko zasiti, kar našim pridelovalcem povzroča težave pri prodaji," pove.
Sistematično oglaševanje blagovne znamke Lušt se pozna tudi pri prodaji
Presežke so morali zmulčiti
Robert Wernig vodi zadrugo Vrtovi panonski, ki združuje 15 kooperantov - pridelovalcev zelenjave. Tudi sami zaznavajo težave pri prodaji, v času krize je bila ta za polovico manjša kot v predkriznem času.
"Posameznega blaga sploh nismo mogli prodati, predvsem se je pri prodaji poznalo zaprtje šol." Po odpravi ukrepov zaradi epidemije se po njegovih besedah srečujejo z od 30 do 40 odstotkov nižjimi odkupnimi cenami zaradi poceni uvoza. Kaj so naredili s presežki solate in zelja, ki jih niso mogli prodati? "Vsak se je znašel po svoje, nekaj zelenjave smo žal morali tudi uničiti."
Z zadrugo sodeluje tudi pridelovalec zelenjave Simon Ratnik s Petanjcev, ki pravi, da je imel presežke zelja in solate predvsem v maju. Kot pove, mu ni preostalo drugega, kot da jih zmulči. Danes prodaja poteka normalno, vendar Ratnik opozarja, da je pred vrati že poletna sezona. "Redni kupci spet kupujejo naše blago, prav tako je vedno več kupcev bolj ozaveščenih in iščejo domačo zelenjavo. Vprašanje pa je, kako bo naprej, saj prihajajo letni dopusti, ko bodo šole spet prazne, tudi hoteli še ne delajo na polno. Julija in avgusta se bo pokazalo realno stanje."
Kristjan Magdič iz družbe Paradajz, v kateri pridelujejo paradižnik pod blagovno znamko Lušt, pravi, da se tudi sami srečujejo s konkurenco veliko cenejšega paradižnika iz uvoza, ki ga povrhu trgovci še ponujajo v akcijah. Razlika v ceni je tako včasih več kot dvakratna, vendar kljub temu prodajo ves pridelek. "V zadnjih letih smo veliko vložili v razvoj blagovne znamke, ki je postala prepoznavna med zvestimi kupci po vsej državi. Predvsem pa imajo kupci naš paradižnik radi, ker je neprimerno bolj kakovosten in okusnejši od uvoženega, ki je do trgovske police prepotoval tisoče kilometrov."