Slovensko gospodarstvo je pred velikim izzivom, saj se bodo konec meseca predvidoma iztekli nekateri vladni interventni ukrepi, povezani z ohranjanjem delovnih mest. V Pomurski gospodarski zbornici (PGZ) menijo, da je imela večina vladnih ukrepov pozitivne učinke pri blaženju posledic epidemije v gospodarstvu, se pa zatika pri izvajanju ukrepov iz drugega protikoronskega svežnja, ki so ga poslanci v državnem zboru potrdili že konec aprila, gre predvsem za zagon poroštvene sheme.
Nujna čimprejšnja aktivacija sheme
"Do prejšnjega tedna ni bilo odobreno še niti eno posojilo iz poroštvene sheme," pravi direktor PGZ Robert Grah, ki pojasnjuje, da je vlada že pripravila spremembe uredbe, ki ureja to področje, da bi dosegli aktiviranje poroštvene sheme. Kot smo že poročali, gre za shemo, prek katere bi država jamčila za posojila, ki bi jih podjetja najela pri poslovnih bankah. Pri posojilih pri mikro, malih in srednje velikih podjetjih bo država jamčila za do 80 odstotkov glavnice, pri večjih podjetjih pa za do 70 odstotkov glavnice. Pri tem posojilo ne bo smelo presegati deset odstotkov prihodkov od prodaje v preteklem letu niti ne bo smelo biti višje od letnih stroškov dela podjetja, ki mu bo banka posojilo odobrila. Vrednost poroštvene sheme je dve milijardi evrov. "Glede na stanje v gospodarstvu je nujna čimprejšnja aktivacija te sheme, v nasprotnem primeru bodo imela podjetja velike težave z likvidnostjo, saj sedaj ne morejo dobiti poroštvenih kreditov. To je tudi edini ukrep, ki ni zaživel, medtem ko so bili drugi ukrepi po oceni pomurskih gospodarstvenikov pravočasni in ustrezni," pravi Grah. Zaplet je med drugim nastal zaradi vprašanja, ali bo poroštvo unovčeno v denarju ali v obveznicah.
Drugi ukrepi so bili po oceni pomurskih gospodarstvenikov pravočasni in ustrezni
Večina izkoristila ugodnosti
Grah še pove, da so nekatere nejasnosti tudi glede subvencioniranja skrajšanega delovnega časa iz tretjega protikoronskega svežnja. "Tu je še vedno odprto vprašanje definiranja ocene, po kateri mora delodajalec dokazati, da vsaj desetim odstotkom delavcev ne more zagotoviti polnega delovnega časa." Grah še pravi, da v večjih podjetjih, katerih predstavniki so člani upravnega odbora PGZ, v času epidemije niso imeli težav zaradi okužb s koronavirusom, so pa v nekaterih dejavnostih večje težave kot v drugih. Kritično je predvsem v turizmu, ponekod so težave povzročale tudi prekinitve dobavnih verig. "V pomurskih podjetjih pričakujejo, da se bodo težave pokazale v drugi polovici leta 2020 in v letu 2021, kar se pa seveda spet lahko spremeni, če bomo doživeli še drugi val epidemije. Večina podjetij je izkoristila ugodnosti iz intervencijskih ukrepov, poudarjajo pa, da so največje težave v financiranju, predvsem zaradi nefleksibilnosti bank."
Direktor Term Vivat Metod Grah, ki je vlado že večkrat opozoril na nekatere nejasnosti glede protikoronske zakonodaje, je bil tudi prvi, ki je javno opozoril na nejasnosti glede odloga plačila obveznosti za podjetja iz naslova najetih posojil. Kot pravi, nekatere banke v aneksih k pogodbam, ki so jih podjetja že podpisala, še vedno niso povsem definirale, kako bodo obračunavale zamrznjene obveznosti, zato glede tega pričakuje dodatna navodila pristojnih državnih institucij. Po podatkih PGZ se je doslej v Sloveniji za odlog plačila obveznosti najetih posojil odločilo le šest odstotkov kreditojemalcev.
