Z rehabilitacijo po poškodbi možganov počasi nazaj v samostojnost

Maja Koler iz Gornje Radgone je leta 2007 doživela prometno nesrečo kot sopotnica na motornem kolesu. Voznik avtomobila je bočno zapeljal v motor, ki ga je vozil njen fant. Njemu ni bilo pomoči, Maja je preživela, prva sta ji na pomoč priskočila duhovnik in vzgojiteljica. Dolgo se je zdravila v bolnišnici, nato na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in v zdraviliščih. Leta 2010 je začela obiskovati Center Naprej v Murski Soboti in tam nadaljevala rehabilitacijo. Vsega se je namreč morala učiti na novo, bila je na vozičku in odvisna od pomoči drugih. "Od takrat sem veliko napredovala. Prej sem potrebovala voziček in hojico, zdaj hodim z berglami, govorim, se družim in živim samostojno v svojem stanovanju," je povedala. Napredek pri premagovanju posledic poškodb in samostojnost, ki jo je znova dosegla Maja, sta izjemen dosežek, je povedala Jasna Vešligaj Damiš, direktorica Centra Naprej, v sklopu katerega deluje tudi enota v Murski Soboti, njen uspeh pa je navdihujoč za marsikoga, ki si za to še prizadeva.

Borba vsak dan

Maja še vedno redno prihaja na rehabilitacijo, saj ima težave z ravnotežjem in kratkoročnim spominom. "Vsak dan se trudim, delam vaje, da bo nekega dne moje stanje še boljše," pove. V centru dan začnejo z razgibavanjem telesa, omogočajo jim storitve fizioterapije in delovne terapije, psihološke obravnave ter različne aktivnosti za krepitev fine motorike. "Saj veste, treba se je boriti. Pridejo slabi trenutki, ko nimam moči, a si mislim, jutri bo bolje. In drugi dan spet akcija. Od mladih nog sem bila aktivna in sem se ukvarjala s športom. Vedno sem bila močna in prepričana, da se po padcu moraš pobrati," je dejala.

Posledice težke poškodbe možganov zaradi možganske krvavitve, kapi, tumorja, infekcij ali zastrupitve povsem spremenijo življenje poškodovanca in njegove družine. Po medicinski rehabilitaciji mnogi ne vedo, kako naprej, kako zaživeti na novo. Izgubijo službo, nimajo več istih obveznosti in vlog, izgubijo tudi veliko prijateljev in prejšnjih socialnih stikov. V skrbi za svojca se izčrpava tudi družina. Možnost za nov način življenja je obiskovanje varstveno-delovnega centra, kar je formalno Center Naprej, ki veliko skrb namenja dolgotrajni rehabilitaciji. Poškodovancem ponuja programe strokovne pomoči, da bi dosegli in ohranili samostojnost ter živeli karseda polno. Obiskovanje rehabilitacijskega centra je za uporabnike brezplačno in brez časovne omejitve.

Šport zdravi

V centru dajejo velik poudarek športni rehabilitaciji, je povedala Vešligaj Damiševa. "Na tem področju smo naredili dve raziskavi in ugotovili izjemno dobre rezultate glede napredka, ne le fizičnega, ampak tudi na mentalnem nivoju. Pri uporabnikih sta se izboljšali pozornost in koncentracija. Dejstvo pa je, da je treba delati kontinuirano, vsaj dvakrat na teden in z vodenjem na pravi način." Uporabnikom omogočajo, da se na prilagojen način in glede na njihove zmožnosti ukvarjajo z zelo različnimi športi.
Murskosoboška enota lahko sprejme 20 uporabnikov, prostih ima še nekaj mest. Prav pred izbruhom epidemije novega virusa jim je pristojno ministrstvo odobrilo dodatnih osem, na kar so zelo dolgo čakali. Prej so jih imeli dvanajst. V obeh enotah, v Mariboru in Murski Soboti, lahko tako sprejmejo 50 ljudi.

Vešligaj Damiševa še poudari, da marsikdo ne ve, da obstaja možnost dolgotrajne rehabilitacije, še posebej s to možnostjo niso seznanjeni ljudje, ki prej niso bili deležni medicinske rehabilitacije v Soči. "Veliko ljudi ostane brez vsakršnih storitev," še pove direktorica, toda pregleda nad takšnim stanjem zaradi varovanja osebnih podatkov nima nihče.

V Centru Naprej sprejmejo vse, ki imajo posledice zaradi pridobljenih poškodb možganov, ne pa starostnikov. Uporabniki lahko prihajajo na delavnice sami, če to zmorejo, ali jih pripeljejo svojci, v obeh primerih se jim prizna povračilo potnih stroškov, lahko pa jih zaposleni v zavodu pripeljejo s službenim vozilom. Murskosoboška enota ima za to na voljo dve kombinirani vozili.

Kristino Magdič iz Gančanov pripeljejo v Mursko Soboto vsak dan s kombijem. Prebolela je meningitis, bolezen pa je pustila težke posledice. Znova se je učila govoriti, pisati in hoditi. "Uspelo mi je in veliko sem napredovala," je povedala. Prej je bila zaposlena, 4. decembra pa bodo minila tri leta, odkar je začela prihajati v center. "Zdaj imam neko obveznost, drugače bi morala biti samo doma. Stara bom 50 let in počutim se, kot da bi spet hodila v službo. Zelo sem zadovoljna in dobro se počutim tukaj. Pridejo po mene, ukvarjajo se z nami, dobimo tudi topel obrok, nato me spet pripeljejo domov. Rada rečem, da hodim v vrtec - ker tukaj zelo pazijo na nas," je v smehu še dejala Kristina. Upa, da se ji bo zaradi vse skrbi, ki je je deležna, stanje še izboljšalo.

Varovanje pred okužbo

V času epidemije, ko so, tako kot podobne ustanove, vrata zaprli tudi v Centru Naprej, so uporabnikom po elektronski pošti pošiljali navodila za vaje in naloge, ki so jih delali doma, toda že zadnji teden v maju so z uvedbo varovalnih ukrepov dejavnost znova začeli izvajati v prostorih centra. Po besedah direktorice se je pri uporabnikih pokazala velika potreba po storitvah.
Zdaj pazijo na dosledno upoštevanje ukrepov za preprečitev vnosa okužbe, prav tako opozarjajo na morebitne tvegane stike. Vsi njihovi uporabniki namreč sodijo v rizično skupino in jim okužba lahko zelo poslabša zdravstveno stanje ali je lahko celo smrtna. Glede nošenja mask pa je Jasna Vešligaj Damiš dejala: "Marsikateri naš uporabnik ima že respiratorne težave, zato je lahko celodnevno nošenje maske zanj velika težava." Uporabniki jih lahko zato v skupnem prostoru odložijo, zaposleni pa jih nosijo ves čas.