Vsebino omogoča NLB Skladi
Primerni so za dodatno pokojninsko varčevanje ali varčevanje za predčasno upokojitev, nakup nepremičnine, varčevanje za potrebe otrok (šolanje, pomoč pri nakupu nepremičnine), večje nakupe ali preprosto za plemenitenje svojih prihrankov. Razlogov za varčevanje v vzajemnih skladih je torej lahko veliko in so lahko raznoliki, predvsem pa je najbolj pomembna odločitev, da se sploh odločimo za varčevanje oziroma investiranje.
Pri varčevanju v vzajemnih skladih velja, da gre za dolgoročno varčevanje. Zaradi razpršitve tveganja so vzajemni skladi veliko bolj primerna oblika tudi za manj izkušene vlagatelje oziroma za varčevalce, saj ni treba izbirati med točno določenimi delnicami ali obveznicami.
Kolikšno donosnost lahko pričakujete?
Tudi v tem primeru sicer velja, da donosnost podskladov ni zajamčena, a na podlagi dolgoletnih izkušenj s kapitalskih trgov je mogoče govoriti o povprečni pričakovani donosnosti, ki naj bi jo vzajemni skladi prinašali na dolgi rok. Donosnost dobro razpršenih delniških podskladov znaša letno okrog 7 odstotkov nominalno (v povprečju in brez upoštevanja inflacije). Zavedanje, da pretekla donosnost vzajemnega sklada ni pokazatelj prihodnje donosnosti, je pri vlagateljih izjemnega pomena, saj ni nujno, da je pred nami tako desetletje, kot je tisto, ki je za nami. Opremo pa se lahko na dolgoročne zgodovinske pretekle povprečne donosnosti (denimo 200-letna zgodovina ameriškega kapitalskega trga), ki je do neke mere pokazatelj, kaj je od posameznega sklada mogoče pričakovati v prihodnje.
Izbira vzajemnih skladih v Sloveniji je pestra, vlagatelji lahko izbiramo med različnimi skladi, ki se razlikujejo zlasti po pričakovani donosnosti in ravni tveganja. Vlagateljem krovnega sklada NLB Skladi je na voljo 20 podskladov, ki se razlikujejo v svojih naložbenih politikah; 15 podskladov je delniških, dva sta uravnotežena oziroma mešana, dva obvezniška in en mešani.
Kako je varčevanje videti v praksi?
Za začetek varčevanja v vzajemnih skladih je za večino vlagateljev dovolj, da sprva izberete enega od podskladov. Če varčujete za potrebe otrok ali z namenom dodatka k pokojnini, ki ga boste rentno črpali čez leta, je lahko vaša doba varčevanja relativno dolga. Ob predpostavki, da ste tudi po osebnih preferencah bolj dinamične narave, se lahko tržnemu tveganju bolj izpostavite in izberete katerega od dobro razpršenih delniških podskladov. Morda si je to lažje predstavljati na dveh primerih ...
Varčevanje za otroke: Anja in Jan sta se kmalu po rojstvu male Zoje odločila, da začneta varčevanje, s katerim ji bosta pomagala, ko bo prvič kupovala lastno nepremičnino. Odločila sta se za dobro razpršen delniški podsklad in v otroški varčevalni načrt brez vstopnih stroškov vplačala 2000 evrov, ki jih je ob rojstvu prejela Zoja od družine in prijateljev. Odprla sta tudi trajnik in začela mesečno vplačevati vsak po 60 evrov. Na podlagi donosov iz preteklosti lahko pričakujeta, da bosta do Zojinega dopolnjenega 27. leta privarčevala dobrih 100.000 evrov.
Drug primer je varčevanje za rento po upokojitvi: Andraža do upokojitve loči še 30 let delovne dobe. Z zavedanjem, kako pomembno je, da začne varčevati čim prej, se je oglasil na posvetu pri finančnem svetovalcu. Na koncu pogovora se je odločil za dobro razpršen delniški podsklad, v katerega je začel mesečno vplačevati po 150 evrov. Ko bo napočil čas njegove upokojitve, lahko na podlagi preteklih donosov takšnega sklada pričakuje, da bo privarčeval okrog 160.000 evrov. Privarčevani denar bo lahko takrat izplačal v celoti ali se odločil za mesečno rentno izplačevanje. V primeru izplačevanja rente bo lahko, spet na podlagi donosov v preteklosti, naslednjih 25 let mesečno izplačeval dobrih 900 evrov.
Vas zanima, koliko lahko pričakujete tudi vi? Izračun zase, glede na različne zneske vplačil, lahko opravite na tej povezavi.
Kako začeti varčevanje?
Če razmišljate o varčevanju v vzajemnih skladih oziroma ste že odločeni, da si boste na tak način zagotovili finančno bolj brezskrbno prihodnost, se lahko oglasite na enem od vpisnih mest družbe NLB Skladi (v kateri koli NLB poslovalnici oziroma na sedežu družbe NLB Skladi). Z naložbenim svetovalcem se boste pogovorili o vaših ciljih varčevanja, dobi varčevanja, finančnih zmožnostih vlaganja, o vaših dosedanjih izkušnjah z varčevanjem, nagnjenostjo do tveganja in poznavanjem varčevanja v vzajemnih skladih. Na podlagi finančnega profila, ki ga bosta določila skupaj, vam bodo predstavljene možnosti, kako varčevanje v vzajemnih skladih prilagoditi vašim željam in finančnim zmožnostim.
To je tržno sporočilo. Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, info@nlbskladi.si, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in oglaševanja krovnega sklada NLB Skladi poleg družbe NLB Skladi izvaja po pooblastilu tudi Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi informacijami za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi, ki so vlagateljem v slovenskem jeziku brezplačno dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Tivolski cesti 48 v Ljubljani vsak delovni dan od 10. do 12. ure, na pooblaščenih vpisnih mestih (poslovalnice NLB d.d.) med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Popolne informacije o tveganjih so navedene v Prospektu krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumentih s ključnimi informacijami za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi. Krovni sklad NLB Skladi je odprt tudi za male vlagatelje. Z vplačilom v krovni sklad NLB Skladi vlagatelj pridobi enote premoženja podsklada in ni neposredni imetnik izdajateljev vrednostnih papirjev, ki sestavljajo podsklad. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
