Vsebino omogoča podjetje Merck, d. o. o.
Skrb zbuja tudi, da se zelo rad ponovi, in sicer v kar 50 do 90 odstotkih.1Najpogosteje se pojavlja v starosti nad 60 let, pri moških trikrat pogosteje kot pri ženskah.
Glavni dejavnik tveganja za raka mehurja je kajenje tobaka. Kadilci imajo do 2,5-krat višjo verjetnost za razvoj te oblike raka kot nekadilci, pri čemer je tobak odgovoren za približno 50 odstotkov vseh primerov in približno 40 odstotkov vseh smrti zaradi raka mehurja.1 Med druge pomembne dejavnike tveganja se uvrščajo še dolgotrajno uživanje nekaterih analgetikov, izpostavljenost nekaterim kemičnim snovem, čezmerna telesna teža pa tudi pogoste bakterijske okužbe sečil ter okužbe z nekaterimi paraziti.2
Med rake urotelija (rake sečil) se uvrščajo: najpogostejši je rak sečnega mehurja (85 odstotkov), sledijo precej redkejši rak ledvičnega meha (deset odstotkov) ter rak sečevoda in sečnice (pet odstotkov).2
Simptomi in znaki
Kot pri vseh rakih sta tudi pri raku sečnega mehurja najpomembnejša hitro prepoznavanje in hitra postavitev diagnoze. Znaki bolezni so podobni vnetju sečnega mehurja ali prostatitisu, zato je lahko postavitev pravilne diagnoze težavna. Najpogostejši simptom pri raku sečnega mehurja je neboleča krvavitev. Pojavi se pri 85 odstotkih bolnikov. Lahko pa se pojavi tudi pogostejše in/ali pekoče uriniranje, občutek stalne potrebe po odvajanju urina. Bolečine navadno nastopijo v napredovalem stadiju in so lahko posledica lokalno razraslega tumorja ali pa zapore sečevoda. Oteklina nog in spolovila prav tako nastane v napredovalem stadiju, če se je bolezen že razširila v trebušne bezgavke.3
Glede na to, kako obsežen je rak, se raki sečnega mehurja delijo na površinske in mišično invazivne. Približno 75 odstotkov na novo odkritih rakov sečnega mehurja je površinskih, 25 odstotkov pa mišično invazivnih.4
Postavitev diagnoze
Za postavitev diagnoze se opravijo natančna anamneza, klinični pregled in laboratorijske preiskave: mikroskopske in citološke preiskave urina. Dokončna diagnoza se postavi s cistoskopijo (pregled sečnega mehurja s cistoskopom) in biopsijo tumorja. Za oceno razširjenosti bolezni se uporabljajo še drugi diagnostični postopki: UZ, CT in/ali MR trebuha. Pri mišično invazivnem tumorju je treba narediti tudi RTG prsnega koša, ob bolečinah v kosteh pa tudi scintigram kosti.
Pri omejeni bolezni je cilj zdravljenja ozdravitev
Glavna metoda zdravljenja lokalno omejenega raka sečil je operacija. Pri bolnikih z mišično neinvazivno obliko bolezni je petletno preživetje sicer razmeroma visoko (> 90 odstotkov), vendar pa je ponovljivost te bolezni izjemno visoka (od 50 do 90 odstotkov). Bolniki, ki so po sicer uspešnem operativnem zdravljenju zmožni za zdravljenje s sistemsko kemoterapijo (KT), so z namenom preprečevanja ponovitev deležni preoperativne ali pooperativne KT. Za takšno zdravljenje je nujna dobra ledvična funkcija, hkrati pa je takšna KT tudi precej obremenilna za bolnikov srčno-žilni sistem in lahko povzroča kronične nevrološke motnje v obliki senzorimotorične polinevropatije. Ker ima pomemben delež bolnikov z rakom sečil spremljajoča obolenja, kot so ledvično popuščanje, srčno popuščanje, KOPB, nevrološke okvare, tudi naglušnost, hkrati pa gre pogosto tudi za krhke starostnike, ki niso zmožni za perioperativno KT, tako zdravljenje prejme le približno 50 odstotkov bolnikov z rakom sečil.
Zdravljenje napredovale bolezni
Pri bolnikih z napredovalo oziroma razsejano boleznijo cilj zdravljenja ni več ozdravitev, ampak podaljšanje preživetja in ob tem zagotavljanje čim višje kakovosti življenja ‒ s preprečevanjem simptomov in obvladovanjem neželenih učinkov zdravljenja. Bolniki so zdravljeni s KT, ki je prilagojena njihovi zmogljivosti. Na zdravljenje s KT ugodno odgovori 75 odstotkov bolnikov, vendar pa se pri večini doseže le začasna umiritev bolezni, ki traja v povprečju šest mesecev. Objavljena klinična raziskava je pokazala, da čas do vnovičnega napredovanja bolezni in tudi preživetje bolnikov lahko pomembno podaljšamo, če bolnikom, ki so se na zdravljenje s KT odzvali (med zdravljenjem s KT ni prišlo do napredovanja bolezni), v nekaj tednih po koncu KT uvedejo vzdrževalno zdravljenje z imunoterapijo z zaviralcem imunskih nadzornih točk (ZINT).5
Ker je raziskava poleg ugodnih rezultatov v preživetju brez vnovičnega napredovanja bolezni potrdila tudi ugoden profil neželenih učinkov zdravljenja (najpogostejši imunsko pogojen neželeni učinek zdravljenja je bila hipotiroza, ki se enostavno obvladuje s hormonskim nadomestnim zdravljenjem) in so bolniki na podlagi kontinuiranega samoocenjevanja poteka zdravljenja tudi ocenili kakovost življenja med zdravljenjem kot ugodno, je vzdrževalno zdravljenje z ZINT postalo standard zdravljenja bolnikov z napredovalim rakom sečil.6, 7, 8
Viri:
5 Powles T, Park SH, Voog E, et al. Avelumab maintenance therapy for advanced metastatic urothelial carcinoma. N Engl J Med. 2020;383(13):1218‒1230
6 Powles T, Bellmunt J, Comperat E, et al. ESMO Guidelines Committee ESMO Guidelines Committee. Bladder cancer: ESMO clinical practice guideline for diagnosis, treatment and follow up. Published November 30, 2021. Available at: https://www.annalsofoncology.org/article/S0923-7534(21)04827-4/fulltext. Zadnji dostop oktober 2023.
7 Witjes JA, Bruins HM, Carrion A, et al. EAU Guidelines on Muscle-invasive and Metastatic Bladder Cancer. Available at: https://uroweb.org/ guidelines/muscle-invasive-and-metastatic-bladder-cancer. Zadnji dostop oktober 2023.
8 National Comprehensive Cancer Network (NCCN) Bladder Cancer Guidelines Version 1.2023. Available at: https://www.nccn.org/guidelines/ guidelines-detail?category=1&id=1417. Zadnji dostop oktober 2023.
