Sladkorna bolezen in puberteta

Puberteta je naravno obdobje v življenju, v katerem se pri mladostnikih izrazijo telesne in čustvene spremembe ter dosežejo spolno zrelost. Pojavi se med 9. in 17. letom starosti, pri fantih po navadi malo pozneje kot pri dekletih.

Med pomembnimi dejavniki pri puberteti so hormoni. To so kemične snovi, ki jih proizvajajo žleze v telesu in se sproščajo v krvni obtok.

Med puberteto se pri dekletih in fantih poveča proizvodnja hormonov, estrogen pri dekletih in testosteron pri fantih. Zaradi različnih ravni hormonov se spreminja občutljivost za insulin, kar pojasni silovito nihanje in muhavost krvnega sladkorja.

Večina deklet to opazi takoj ob prvi menstruaciji. Običajno je takole: v prvi polovici cikla je potreba po insulinu na splošno manjša, v drugi polovici pa večja. Približno pet dni pred menstruacijo se potreba po insulinu spet poveča zaradi zvišane ravni estrogena in progesterona.

Pomemben je še en hormon: rastni. Kot pove že ime, je odgovoren za rast v adolescenci. Sprosti se zgodaj zjutraj in s tem povzroči jutranje visoke ravni krvnega sladkorja. Temu pravimo tudi fenomen zore, ki ni problematičen le v puberteti, ampak tudi za mnogo odraslih. Omenjeni hormoni lahko povečajo potrebe po insulinu za 1,5-krat, kar je povsem normalno in se dogaja vsem.

Seveda je treba v norih najstniških letih nujno prilagoditi nastavitve insulina. Poleg tega se bo vašemu najstniku morda zelo povečal apetit, tako da bo pojedel ogromne porcije. Kot edukator o sladkorni bolezni sem pogosto presenečen, koliko lahko ti odraščajoči ljudje pojedo in koliko insulina potrebujejo. Vendar njihovo telo potrebuje gorivo za rast in za to so potrebne kalorije.

Možganski proces – prekletstvo in blagoslov hkrati

Na raven krvnega sladkorja v puberteti ne vplivajo samo hormoni in njihovo nihanje. Pozabiti ne smemo na razvoj možganov. Najstniki doživljajo velike spremembe v razpoloženju in čustvovanju, in to iz minute v minuto. Seveda je zato še večji izziv mirno odzivanje na nihanje in nerazložljivo visoke ravni krvnega sladkorja, ali pa odgovarjanje na vprašanja zaskrbljenih staršev. Ne pozabimo še na glasne opomnike in alarme črpalke, merilnik in opozorila sistema za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi.

Mladi bodo zaradi pubertete želeli biti samostojnejši. To je pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo poseben izziv, saj jih ves čas sprašujemo o krvnem sladkorju ali izmerjenih vrednostih na senzorju. Vse, kar si želijo, je samostojno vodenje sladkorne bolezni, druženje s prijatelji in sproščanje. Za starše in skrbnike to pomeni občutljivo iskanje zmernosti pri zagotavljanju varnosti, medtem ko mladostnik prevzema več odgovornosti.

Izmenjava in vrstniška podpora

Mladostniku je treba tudi predstaviti možnosti, ki jih ponuja zdravstveni sistem. To so: organizirani programi za edukacijo o sladkorni bolezni, letovanje na Debelem rtiču in društvo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, pa tudi skupine za samopomoč. Kar koli od naštetega lahko najstniku pomaga, da postane samozavestnejši in samostojnejši tudi pri obvladovanju sladkorne bolezni.

Prav tako so nepogrešljivi redni obiski pri diabetologu in edukatorju v diabetološki ambulanti, ne le zaradi pregleda ali zaradi prilagoditve odmerka insulina, temveč tudi pogovora o posebnih situacijah. Timsko delo je vsakodnevna stvarnost.

Vse postane znova razburljivo, ko vaš najstnik uradno postane odrasel. Prehod s pediatrične oskrbe pri sladkorni bolezni na obravnavo odraslega s sladkorno boleznijo je zanj lahko zelo obremenjujoč, zlasti če ga je celotno otroštvo in mladostniško obdobje spremljal en pediater in se je navezal nanj. Zato pri nas deluje tako imenovana tranzicijska ambulanta, v kateri mladostnik skupaj z diabetologom pediatrom obišče diabetologa za spremljanje sladkorne bolezni pri odraslih.

Strokovni pregled: Melita Cajhen, prof.zdr.vzg., univ. dipl. teol.