(BRANJE) Smo ali nismo? Nismo! je mariborski odgovor

Smo ali nismo? Nismo! je mariborski odgovor. Generalno gledano, tukaj živeči nismo kdo ve kako samozavestni, nismo zadovoljni in tudi zaupanja nismo vredni. To o zaupanju ima v Mariboru dolgo brado, tu oblast nikoli ni zaupala ljudem, institucije so ravnale trdo z ljudmi, najboljše šole so bile zelo stroge. Vsaka naslednja mestna oblast je iz preteklosti lahko brez slabe vesti povzela, da ljudje v Mariboru nismo kompetentni, nismo upoštevanja vreden faktor, na kratko torej, da - nismo. In zdajšnja seveda tudi. Predstava župana o nas, da gledamo samo na svojo rit in ne vidimo dvajset, trideset let naprej, česar je on sposoben, ne bi smela biti tako presenečenje, kot se je sprva izkazalo po njegovem nastopu v Cafovi. (Samo mimogrede, prav iz Cafove je bila šolska skupina, ki ji je pred tremi desetletji takratni župan na proslavi osorno prekinil recitiranje Cankarjevega Hlapca Jerneja). Šok ob Arsenovičevem izpadu je odveč, saj smo tudi njega izbrali zato, ker nismo (Kanglerja).
V Mariboru so vodje zmerom gradili mesto, mesto pa (če povem z besedami prejšnjega sistema) njih ne. Ljudje tu enostavno nikoli niso bili. Tako vsaj krivi niso mogli biti. Takšno državljanstvo je bilo ob trdorokcih najbolj udobno. Z moralo in slabo vestjo je lahko še tako socialnosti potreben hitro opravil, kajti če nisi, resda ne moreš biti avtonomen, ti pa to tudi ni treba biti. Zato je lahko prišlo do Kanglerjevih radarjev, Fištravčevih blefiranj s Kitajci in bodo Arsenovičevi postopki za oživitev mestnega središča očitno betonsko hardkorovski.
Ko je zdajšnji župan na zboru občanov v Cafovi povzdignil glas, slišano torej ni bilo samo njegovo, ampak tudi Kanglerjevo in Fištravčevo. Tisti, ki so se zanj bali, da je k županovanju padel z neba, si lahko oddahnejo, dokazal je, da bo skrbel za kontinuiteto. Arsenovič je bil na zboru občanov Kanglfištra s slabimi živci in še slabšimi svetovalci. Vendar odkrit, direkten, nepotvorjen, tako zdaj vemo, koga imamo. Kratkomalo je ljudem, ki bi hoteli biti občani, povedal, da to ne morejo biti. "Ne strinjam se s tem, da vi najbolje veste, kako se tu živi, ker to ni samo vaše mesto, ampak je mesto vseh, tudi nas, ki tu ne spimo. In skupaj iščemo rešitve in gledamo 20, 30 let naprej. Edino, kar vas v resnici muči, je, ali se boste lahko s svojim zloščenim, lepo urejenim avtomobilom, za katerega ste dolgo varčevali, za kar vam čestitam, pripeljali do vhoda," je rekel pred zborom in novinarji. Neprecenljivo odkrito in jasno.